Isaac Posch, skladatelj, organist in orglar, * ok. 1591, Krems an der Donau, † 1622/23.
Isaac Posch, ki je med 1618 in 1623 deloval tudi na današnjem slovenskem ozemlju sodi med pomembnejše Evropske skladatelje zgodnjega baroka. Edini zanesljivi podatki o njegovem zgodnejšem življenju se nanašajo na njegovo šolanje v Regenburgu, kjer je med 1597 in 1607 obiskoval protestantsko šolo Gymnasium poeticum. Tam se je seznanil tako s tradicionalno polifonijo kot tudi z najsodobnejšimi glasbenimi trendi. Najpozneje leta 1614 je prišel v Celovec, kjer se je pozneje poročil z domačinko in se ustalil kot organist in izdelovalec oziroma popravljalec orgel. V letih 1617-1618 je popravljal glasbila v Gornjem Gradu, v cerkvi in rezidenci ljubljanskega knezoškofa Tomaža Hrena ter izdelal orgle za ljubljanski frančiškanski samostan. Nato je še leta 1622 popravil orgle v ljubljanski stolnici. Umrl je konec leta 1622 ali v začetku leta 1623 neznano kje.
V Nemčiji so bile v letih 1618, 1621 in 1623 natisnjene tri zbirke njegovih skladb. Musicalische Ehrenfreudt (Veselo glasbeno slavje, 1618), posvečena Koroškim deželnim stanovom, sodi med primere ansambelskih inštrumentalnih variacijskih suit, ki so bile namenjene tudi dejanskemu plesu, medtem ko so dvojice štiriglasnih in petglasnih plesnih stavkov zbirke Musicalische Tafelfreudt (Veseli glasbeni banket, 1621), bolj stilizirani in harmonsko naprednejši in so bili namenjeni spremljavi slavnosti ob mizah najvišjih slojev. To zbirko je Isaac Posch posvetil Kranjskim deželnim stanovom in njim v čast ob posvetilu dal natisniti tudi kranjski deželni grb. Njegovo zadnjo glasbeno zbirko, Harmonia concertans (1623), v kateri so latinski moteti za en do štiri glasove z inštrumentalnim basom v italijanskem slogu, je postumno v tisk poslala njegovo vdova in jo posvetila koroškemu veljaku Melchiorju Putzu. Dvanajst solističnih motetov umešča Isaaca Poscha med prve protestantske skladatelje zgodnjebaročne monodije.
Glasbeni opus Musicalische Ehrenfreudt (Regensburg, 1618) Musicalische Tafelfreudt (Nürnberg, 1621) Harmonia concertans (Nürnberg, 1623) nekaj v rokopisih ohranjenih motetov moderne izdaje:
Isaac Posch: Musicalische Ehrenfreudt (1618), v: Monumenta artis musicae Sloveniae 30, Ljubljana, 1996
Isaac Posch: Musicalische Tafelfreudt (1621), v: Monumenta artis musicae Sloveniae 31, Ljubljana, 1996
Isaac Posch: Harmonia concertans (1623), v: Monumenta artis musicae Sloveniae 35, Ljubljana, 1998
Isaac Posch: Pet motetov/Five Motets, v: Monumenta artis musicae Sloveniae. Supplementa 2, Ljubljana, 2008.
Literatura Kokole, Metoda: Isaac Posch »diditus Eois Hesperiisque plagis« – slavljen v deželah Zore in Zatona. Ljubljana: Založba ZRC, 1999.
Kokole, Metoda: Zgodnja duhovna monodija v notranjeavstrijskih deželah in prispevek Isaaca Poscha, v: Muzikološke razprave: in memoriam Danilo Pokorn, ur. N. Cigoj Krstulović, T. Faganel in M. Kokole, Ljubljana, 2004, str. 27-44. [doi: https://doi.org/10.3986/9789610503057]
Kokole, Metoda: Plesi za koroške in kranjske veljake ob izbruhu tridesetletne vojne: Isaac Posch in njegovo Veselo glasbeno slavje (1618), v: Tridesetletna vojna in Slovenci. Evropski konflikt in slovenski prostor v prvi polovici 17. stoletja, ur. V. Kočevar, Ljubljana, 2020, str. 451-472. [doi: https://doi.org/10.3986/9789610504979]