Zlòm simetríje je pojem, ki sta ga v fiziko uvedla kitajsko-ameriška fizika Tsung-Dao Lee (rojen 1924) in Chen Ning Franklin Yang (rojen 1922). Pojem se uporablja v primerih, ko se za neko telo prekine rotacijska ali translacijska simetrija. Najenostavnejši zgled zloma simetrije so nekateri fazni prehodi (posebno je to opazno pri tekočih kristalih).
Zgled zloma simetrije
Kadar je voda v kristalni obliki, lahko govorimo o smereh v kristalu (ledu). Ko pa led segrevamo, dobimo kapljevinsko vodo v kateri se molekule prosto gibljejo v poljubni smeri. Dobili smo nov tip simetrije (izotropna simetrija), prišlo je do zloma simetrije. Pri naslednjem faznem prehodu imamo prehod v plinasto stanje. Tudi v tem stanju se lahko molekule prosto gibljejo v vse smeri. Pri tem prehodu ni prišlo do zloma simetrije. Do zloma simetrije vedno pride pri prehodu iz faze z višjo simetrijo v fazo z nižjo simetrijo.
Zlom simetrije in prapok
Predvidevajo, da je v zgodnjih trenutkih po nastanku Vesolja (kmalu po prapoku med Planckovo dobo) prišlo do fazne spremembe, ki se je kazala v zlomu simetrije med močno jedrsko silo in elektrošibko silo ter sprostitve velikanske energije. V začetku je bilo Vesolje izotropno simetrično, po določenem času pa sta se po fazni spremembi močna in elektrošibka sila ločili, kar opažamo še danes.
Glej tudi
spontani zlom simetrije eksplicitni zlom simetrije kršitev simetrije CP
Zunanje povezave
Tekoči kristali in zgodnje faze razvoja Vesolja Fazni prehodi v zgodnjem Vesolju
Kategorija:Simetrija