Askvinci so bili pripadniki pomembne plemiške družine, ki je imela od srede 11. stoletja naprej in v začetku 12. stoletja velik vpliv v Savinjski krajini in Podravski krajini, prisotni pa so bili tudi na Kranjskem. Utemeljitelj te rodbine je bil Askvin, eden od odvetnikov Heme Selško-breške. Potomec Starkhand I. je bil okrog 1103 mejni grof v Savinjski krajini, potem pa je rodbina zaradi rivalstva s Spanheimi doživela nagel propad.

Vzpon Askvincev Askvin je svojo kariero zgradil kot verjetni sorodnik Heme Selško-breške in kot njen odvetnik oziroma kot odvetnik njenega moža Viljema II.- in sicer za samostan Krka.Kos, M.(1902). Str. 87, 93. Fugger Germadnik, R. et al. (2001): Str. 11. Fugger Germadnik, R.(2006).Str. 4-5. Po smrti Viljema II. in njegovih dveh sinov je ovdovela Hema del velike dediščine prepustila sorodnikom, med drugim tudi Askvinu. Askvinska rodbina je imela v svojih rokah dele Savinjskega ozemljaOrožen, J. (1971): Str. 224. in tako je bil Askvinov vnuk Starkhand II. okrog leta 1103 mejni grof v Savinjski krajini,Kos, M. (1915). Str. xxxiii.Kos, M. (1902). Str. xliv. že prej pa odvetnik krške cerkve.Kos, M. (1915). Str. xiii.

Zaton Askvincev Za časa Starkhanda II. se je v nemških deželah med cesarjem in papežem vnel boj za investituro. V nasprotju s Spanheimi so se tedaj Askvinci znašli na udaru, saj so podpirali cesarjevo stran: posledice političnega preobrata so bile za njih najverjetneje katastrofalne- verjetno so izgubili skoraj celotno posest, ki naj bi jo prevzeli Spanheimi, zavezniki salzburškega nadškofa Konrada I.Komac, A. (2006). Str. 112.Kos, M. (1915). Str. xv. Med drugim jih je Bernard Mariborski leta 1106 pregnal iz Dravske pokrajine.Curk, J. (1983). Str. 149. Askvinci so se še nekaj časa obdržali na Kranjskem, kjer je deloval Starkhandov brat grof Wergand, ki je bil pred letom 1131 tudi odvetnik krške cerkve. Wergand je imel sinove Henrika Prisa, Dietrika in Majnhalma ter hčer Hemo, ki je bila poročena z grofom Volfradom Trebinjskim.Kos, M. (1915). Str. xiii, xli.

Askvinci in Celjski grofje Starkhand II. in Wergand sta imela še brata grofa Ulrika. Ker se Askvinci v 11. stoletju nahajajo približno na istem območju, kjer v 12. stoletju srečamo Savinjske oziroma Žovneške gospode, se zdi precej verjetna hipoteza o askvinskem poreklu Celjskih grofov in po Kronesu naj bi bili Žovneški oziroma Celjski prav potomci leta 1103 poslednjič omenjenega askvinovca Ulrika, sina Starchanda II.Orožen, J. (1971). Str. 114.

Genealogija Askvincev

Sklici

Viri Curk , Jože (1983). Urbano-gradbena in komunalna zgodovina Maribora. Iz: Časopis za slovensko krajevno zgodovino št. 31. Strani 148-157. Fugger Germadnik, Romanda (2006): K zvezdam in nazaj: Ob 550-letnici smrti poslednjega grofa celjskega. Celje, Pokrajinski muzej Celje. Fugger Germadnik, Romanda et al. (2001): Razstava Grofje Celjski (1999; Celje). Celje, Pokrajinski muzej Celje. Kos, Milko (1902).Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. -- (1915).Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Četrta knjiga. Ljubljana, Lenova družba. Komac, Andrej (2006). Od mejne grofije od dežele : Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju, ur. Miha Kosi. Ljubljana, ZRC-SAZU Orožen, Janko (1971): Zgodovina Celja in okolice, 1. Del. Iz: Celjski zbornik. Celje, Kulturna skupnost v Celju.

Sklici

Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem