Veliko jezikov, vključno s slovenščino vsebuje besede, ki so verjetno izposojene iz ruščine. Vse besede v resnici niso ruskega ali slovanskega izvora. Nekatere so enake v več slovanskih jezikih in je težko oceniti ali so prišle v slovenščino iz ruščine ali, recimo, iz poljščine. Najbolj znan tak primer je vodka. Druge besede so sposojene ali izvedene iz klasičnih staroveških jezikov, kot sta latinščina in stara grščina, nekatere pa so izposojene iz jezikov prvotnih ljudstev nekdanjega Ruskega imperija.
Večina besed označuje stvari in pojme, ki so značilni za Rusijo, rusko kulturo, politiko, zgodovino. Zelo znane besede zunaj Rusije so: vodka (водка), tajga (тайга), tundra (тундра), pogrom (погром). Nekatere se rabijo tudi v 'vsakdanjem' izražanju, neodvisno od ruskega sotvarja.
Seznam
Splošno, geografija akmeizem babuška balaklava balalajka bandura (ukrajinsko) batjuška bosjak brička budjonovec будёновец, vojak Budjonijeve armade bukinist bunčuk burlak бурлак, težak, ki vlači ladje po Volgi čajarna čapka čepec čepka drožka dušegrejka frenč gulag
hutor ху́тор (ukrajinsko ху́тiр: hutir), vrsta gospodarskega naselja katjuša kazačok Kazaki kibitka knuta (sposojenka iz švedščine) kobza (ukrajinsko) koč коч, vrsta sibirske lesene jadrnice in veslače kočevnik кочевник, pripadnik nomadskih ali pastirskih sibirskih ljudstev kopejka копейка kozak kozmodrom kozmonavt kremelj кремль mahorka mamut мамонт matrjoška matuška nagajka naramka njanja ostrog острог, naselbina papiroska peredvižniki передвижники, slikarsko umetniška smer proti koncu 19. stoletja pogost погост, zgodovinski izraz z več pomeni [nekdanja manjša upravna enota, gostilna s prenočišči, mestna cerkev s prenočiščem za redovike, ...] pogrom погром, oblika protijudovskega terorja v Ruskem imperiju prospekt (ulica) rubaška рубашка, široka srajca z ozkim stoječim ovratnikom rubelj sobolj sabor (cerkev) samovar sarafan sloboda слобода, stara ruska in ukrajinska vaška naselbina sputnik stepa степь tajga тайга telega trepak trojka (trivladje) тройка trojka (ples) trojka (sani) tarantas taratajka tundra тундра ušanka vint vodka
Živila Glej tudi seznam ruskih narodnih jedi.
blin pecivo, podobno palačinkam boršč kumis nalivka pelmen pirog tudi poljsko »pierogi«, (množina) cmoki ali pite. pirožek mali pirog prjaniki пря́ник/пря́ники, medeno pecivo šči šašlik sirnik varenik
Politika, geopolitika, uprava
agitprop aparatčik boljševik, boljševizem bojar, bojarinja čeka komisar DOSAAF ДОСААФ Duma dvorjanstvo, dvorjanin FSB glasnost gubernija jevsekcija ЕвСекция kadet KGB knez kolhoz kulak kraj край leninizem MGB menjševik, menjševizem mir MVD narkompros Наркомпрос narodništvo Njet (»Ne«) kot v gospod NET (gospod Gromiko je bil znan kot gospod NET) NEP NKVD nomenklatura obščina okranka okrug opričina opričnik perestrojka petletka politbiro posadnik поса́дник, nekdanji knezov namestnik v mestu propiska rajon райо́н (iz francoščine) silovik SMERŠ СМЕРШ - СМЕРть Шпионам sovjet sovhoz Sovmin Sovnarkhoz sovnarkom СовНарКом specnaz спецназ - Войска специального назначения stahanovec, stahanovstvo стахановец stalinizem stavka (Rusija) car, carstvo, carica, carevna, carevič, cesarevič ukaz (Rusija) указ ulus улу́с (iz turških jezikov) veče (veča) zampolit zemščina zemski sobor зе́мский собо́р zemstvo
Religija
duhoborci духоборы, pripadniki ruske verske sekte, ki je v 18. stoletju nastopila proti cerkvenim obredom in dogmam bičarji хлысты, pripadniki srednjeveške ruske verske sekte, ki je širila bičanje samega sebe jurodivi юро́дивый, Lipovani molokani молокан razkolniki раскольник, pripadniki ruske cerkve, ki se je v 17. stoletju odcepila od ruske pravoslavne cerkve skopci скопцы staroverci старове́ры ali старообря́дцы, pripadniki ruske cerkve, ki se je v 17. stoletju odcepila od ruske pravoslavne cerkve upir упы́рь, živi mrtvec
Tehnika, posebno černozjom vrsta stepske prsti Tokamak osamitvena naprava za plazmo Mir (vesoljska postaja) Мир, ruska vesoljska postaja polinja območje čiste vode v arktičnem ledu rasputica распутица, doba razmočenih cest
Stare ruske uteži, mere, denar aršin арши́н, dolžinska mera červonec star denar desetina (ploščinska mera) pud пуд, utežna enota ruski čevelj dolžinska mera vrsta верста́, verstá, dolžinska mera vršek вершо́к, veršók, dolžinska mera
Različno Nekatere neprevedljive besede, ki imajo svoje članke v slovenski Wikipediji.
BAM bajan (glasba) Belomorkanal (kanal) in Belomorkanal (cigarete) banja bilina kantonist кантонист čajnik častuška часту́шка dača dedovščina junker (Rusija) katorga kurgan kurtka lisenkoizem mužik paločka Pravda sambo (vojaška veščina) самбо samizdat šaraška (etimološko pravilneje šaražka) - шара́шка / шара́жка, žargonsko ime za skrivne tehnične urade, kjer so pod prisilo delali inženirji in znanstveniki Tatar (območje) teremin (rusko терменвокс: termenvoks), vrsta elektronskega glasbila, imenovana po Termenu, oziroma Léonu Thereminu titlo титло jaranga яранга zaum заумь ali заумный язык
Ruske črke glej tudi cirilica ja я jat Ѣ, ѣ jer ъ jeri ы ižica ѵ
Glej tudi rungleščina (Runglish) rusizem
Zunanje povezave Slovar -- Sovjetska zveza
Slovenske besede ruskega izvora Kategorija:Slovenske besede in besedne zveze tujega izvora Kategorija:Ruščina