Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov podaja važnejše pospeševalnike delcev in trkalnike.
Enostavni pospeševalniki delcev Vsi enostavni in zgodnji pospeševalniki delcev so uporabljali stalne tarče. Na njih so se izvajali poskuse, ki jim še niso dajali imen.
Ciklotroni Ciklotron je posebna oblika pospeševalnika delcev. pospeševalnik nahajališče leto pričetkadelovanja oblika pospešeni delci kinetična energijaopombe in odkritja ciklotron (23 cm) Univerza Kalifornije, Berkeley – ZDA 1931 krožna H2+ 1,0 MeV preizkus izvedbe ciklotron (28 cm) Univerza Kalifornije, Berkeley - ZDA 1932 krožna proton 1,2 MeV ciklotron (68 cm) Univerza Kalifornije, Berkeley - ZDA 1932-1936 krožna devterij 4,8 MeV raziskave interakcij med devteroni in jedri ciklotron (94 cm) Univerza Kalifornije, Berkeley - ZDA1937-1938 krožna devterij 8 MeV odkritje večjega števila izotopov ciklotron (152 cm) Univerza Kalifornije, Berkeley - ZDA 1939-1941 krožna devterij 16 MeV odkritje večjega števila izotopov ciklotron (4,67 m) Lawrenceov narodni laboratorij v Berkeleyju - ZDA 1942- krožna različno >100 MeV raziskave o ločevanju izotopov urana kalutron Narodni laboratorij v Oak Ridgeu, Tennessee – ZDA 1943- podkve jedraurana uporabljen za ločevanje izotopov v projektu Manhattan
Opomba: Prvi pospeševalnik je bil zgrajen v Lawrenceovem narodnem laboratoriju v Berkeleyju, ki je znan tudi kot Laboratorij za sevanja v Berkeleyju.
Zgodnji pospeševalniki delcev pospeševalnik nahajališče leta delovanja oblikavelikost pospeševani delec kinetična energija opombe in odkritja Cockcroftov in Waltonovelektrostatični pospeševalnik Cavendishev laboratorij 1932 Cockcroft-Waltonov generator proton 0,7 MeV prvič se je razbilo atomsko jedro (litij)
Sinhrotroni Sinhrotroni so posebna oblika pospeševalnikov delcev. pospeševalnik nahajališče leta delovanja oblikavelikost pospeševani delec kinetična energija opombe in odkritja Cosmotron Brookhavenskinarodni laboratorij 1953-1968 krožni obroč(obseg 72 metrov) Proton 3,3 GeV odkritje delca V, prva umetna proizvodnja nekaterih mezonov Birminghamskisinhrotron Univerza v Birminghamu 1953-1967 proton 1 GeV Bevatron Berkeleyjski laboratorij za sevanja 1954-~1970 dirkalne steze proton 6,2 GeV poskusi z delci s čudnostjo, odkritje antiprotona in antinevtrona, odkrita resonančna stanja delcev Bevalac, kombinacija linearnega pospeševalnika SuperHILAC, divergentne cevi in Bevatrona Berkeleyjski laboratorij za sevanja ~1970-1993 linearni pospeševalnik katerokoli stabilno jedro opazovanje zgoščene snovi v jedru, odlaganje ionov v tumorjih pri rakavih obolenjih Saturne Saclay, Francija 3 GeV sinhrofazotron Dubna, Rusija december 1949-danes 10 GeV sinhrotron z ničelnim gradientom Narodni laboratorij Argonne 12,5 GeV protonski sinhrotron CERN 1959-danes okrogli obroč(600 metrov obsega) proton 28 GeV uporablja se za polnjenje ISR, SPS, LHC sinhrotron s spremenljivim gradientom Brookhavenski narodni laboratorij 1960- proton 33 GeV J/Ψ, mionski nevtrino, kršitev simetrije CP in kaoni, vbrizgavanje protonov v RHICElettra, Bazovica, Italija4. november 1986-krožni obroč (obsegelektron
Pospeševalniki s stalno tarčo
Mnogo sedanjih pospeševalnikov še vedno dela s stalno tarčo, čeprav delujejo tudi kot trkalniki.
pospeševalnik nahajališče leto delovanja oblika in velikost pospeševani delci kinetičnaenergija poskusi opombe SLAC Linac Center linearnega pospeševalnika v Stanfordu 1966-danes 3 km linearnipospeševalnik elektron/pozitron 50 GeV večkrat dograjen, uporablja se za polnjenje PEP, SPEAR, SLC in PEP-II Fermilab Booster Fermilab 1970-danes krožni sinhrotron protoni 8 GeV MiniBooNE Fermilabov glavni injektor Fermilab 1995-danes krožni sinhrotron protoni in antiprotoni 150 GeV MINOS Fermilabov glavni obroč Fermilab 1970-1995 krožni sinhrotron protoni in antiprotoni 400 GeV (do leta 1979), 150 GeV do takrat super protonski sinhrotron CERN 1980-danes krožni sinhrotron Protons and ions 480 GeV COMPASS, OPERA and ICARUS at Laboratori Nazionali del Gran Sasso Batesov linearni pospeševalnik Middleton, Massachusetts, ZDA 1967-2005 500 MeV krožni linearni pospeševalnik in obroč za hrambo polarizirani elektroni 1 GeV Pospeševalnik z zveznim curkom elektronov (Continuous Electron Beam Accelerator Facility ali CEBAF) Nacionalni pospeševalnik Thomasa Jeffersona, Newport News, Virginija, ZDA 1995-danes 6 GeV krožni linearni pospeševalnik (nadgrajen do 12 GeV) polarizirani elektroni 6 GeV DVCS, PrimEx II, Qweak prva masovna uporaba tehnologije superprevodne radijske frekvence. ELSA Fizikalni inštitut pri Univerzi v Bonnu Bonn, Nemčija 1987-present sinhrotron in nosilec (polarizirani) elektroni 3,5 GeV poskus Crystal Barrel ISIS izvor nevtronov Laboratorij Rutherforda in Appletona, Chilton, Oxfordshire, Združeno kraljestvo 1984-danes H- Linac, ki ga je nasledil protonski RCS protoni 800 MeV pulzirajoč curek protonov z največjo energijo na svetu MAMI Mainz, Nemčija pospeševalnik 855 MeV polarizirani elektroni Tevatron Fermilab 1978- danes superprevodni krožni sinhrotron protoni 980 GeV Spallation Neutron Source Narodni laboratorij v Oak Ridgeu 2006 - danes linearni(335 m) in krožni (248 m) protoni 800 MeV - 1 GeV
Trkalniki
Trkalniki elektronov in pozitronov
pospeševalnik nahajališče leta delovanja oblika in obseg energijaelektrona energijapozitrona poskusi pomembna odkritja AdA Frascati, Italija; Orsay, Francija 1961-1964 krožna, 3 metre 250 MeV 250 MeV Touschekov pojav (1963); prvič opažene interakcije e+e- (1964) Princeton-Stanford (e-e-) Stanford, Kalifornija, ZDA 1962-1967 dva obroča, 12 m 300 MeV 300 MeV proizvodnja parov e+e- VEP-1 (e-e-) Novosibirsk, Sovjetska zveza 1964-1968 dva obroča, 2.70 m 130 MeV 130 MeV sipanje e-e- ; potrjeni pojavi kvantne elektrodinamike (QED) VEPP-2, VEPP-2M Novosibirsk, Sovjetska zveza 1965-1999 krožna, 17.88 m 700 MeV 700 MeV OLYA, ND, CMD; SND, CMD-2 multihadronska proizvodnja (1966), e+e- -> mezon φ (1966), e+e- -> dva žarka γ (1971) SPEAR SLAC Mark I, Mark II, Mark III odkritje stanj čarmonija PEP SLAC Mark II SLC SLAC Addition toSLAC Linac 45 GeV 45 GeV SLD, Mark II LEP CERN 1989-2000 Circular, 27 km 104 GeV 104 GeV Aleph, Delphi, Opal, L3 samo trije lahki () šibko interagirajoči nevtrini obstajajo, kar pomeni samo tri generacije kvarkov in leptonov DORIS DESY 1974-1993 krožna, 300m 5 GeV 5 GeV ARGUS, Crystal Ball, DASP, PLUTO oscilacije v nevtralnih B mezonih PETRA DESY 1978-1986 Circular, 2 km 20 GeV 20 GeV JADE, MARK-J, PLUTO, TASSO odkritje gluona v dogodek treh curkovdogodku treh curkov CESR Univerza Cornell 1979-2002 krožna, 768m 6 GeV 6 GeV CUSB, CHESS, CLEO, CLEO-2, CLEO-2.5, CLEO-3 prvič opažen razpad delca B CESR-c Univerza Cornell 2002-2008 krožna, 768m 6 GeV 6 GeV CHESS, CLEO-c PEP-II SLAC 1998-2008 krožna, 2.2 km 9 GeV 3,1 GeV Babar odkritje kršitve simetrije CP v sistemu mezonov B KEKB KEK 1999-2008? krožna, 3 km 8,0 GeV 3,5 GeV Belle odkritje kršitve simetrije CP v sistemu mezonov B VEPP-2000 Novosibirsk 2006- krožna, 24m 1.0 GeV 1.0 GeV VEPP-4M Novosibirsk 1994- krožna, 366m 6,0 GeV 6,0 GeV BEPC Ljudska republika Kitajska 1989-2004 krožna, 240m 2,2 GeV 2,2 GeV Beijing Spectrometer (I and II) DAΦNE Frascati, Italija 1999- krožna, 98m 0,7 GeV 0,7 GeV KLOE BEPC II Kitajska 2008- krožna, 240m 3,7 GeV 3,7 GeV spektrometer III v Pekingu
Hadronski trkalniki
pospeševalnik nahajališče leta delovanja oblika in velikost trkidelcev energijacurka poskusi Presečni obroči za hrambo (Intersecting Storage Rings) CERN 1971-1984 krožna(obseg 948 m) proton/proton 31,5 GeV Superprotonski sinhrotron CERN 1981-1984 krožna(obseg 6,9 km) proton/antiproton UA1, UA2 Tevatronoblika I Fermilab 1992-1995 krožni obroč(obseg 6,3 km) proton/antiproton 900 GeV CDF, D0 Tevatronoblika II Fermilab 2001-danes krožna(obseg 6,3 km) proton/antiproton 980 GeV CDF, D0 RHICoblika proton+proton BNL (Brookhaven National Laboratory) 2000-danes heksagonalni obroči(obseg 3,8 km) polarizirani protoni/protoni 100-250 GeV PHENIX, STAR Veliki hadronskitrkalnik CERN 2008-danes krožna(obseg 27 km) protoni/protoni 7 TeV ALICE (A Large Ion Collider Experiment), ATLAS (ATLAS experiment), CMS (Compact Muon Solenoid), LHCb, LHCf, TOTEM
Trkalniki elektronov in protonov
pospeševalnik nahajališče leta delovanja oblika in velikost energijaelektronov energijaprotonov poskusi HERA DESY 1992(-2007) okrogel obroč (obseg 6336 metrov) 27,5 GeV 920 GeV H1, ZEUS, HERMES, HERA-B
Ionski trkalniki
pospeševalnik nahajališče letadelovanja oblikain velikost trkiionov energijaionov poskusi Relativistični trkalnik težkih ionov (Relativistic Heavy Ion Collider) Brookhavenski narodni laboratorij, New York, ZDA 2000-danes heksagonalni obroči(obseg 3,8 km) d-197Au79+;63Cu29+; -63Cu29+;197Au79+-197Au79+ 4,6-100 GeV na nukleon STAR, PHENIX, Brahms, Phobos Veliki hadronskitrkalnik, ionski način CERN 2008-danes krožna(obseg 27 km) 208Pb82+; - 208Pb82+ 2,76 TeV na nukleon ALICE (A Large Ion Collider Experiment), ATLAS, CMS (Compact Muon Solenoid)
Kategorija:Pospeševalniki in trkalniki