Janko Babnik (v krstno knjigo je vpisan kot Vabnik), slovenski pravnik, * 9. maj 1861, Ljutomer, † 21. december 1927, Ljubljana.
Življenje in delo Rodil se je očetu vrvarju Frideriku in materi Mariji (roj. Erjavec). Po končani gimnaziji v Mariboru je na Dunaju študiral pravo in 1884 tam tudi doktoriral. V sodni službi je bil v Ljutomeru, Ljubljani in Litiji, nato sodni pristav v Logatcu in od 1894 v Ljubljani. Leta 1898 je postal svetnik pravosodnega ministrstva na Dunaju. Po razpadu Avstro-Ogrske je v novi državi vodil reorganizaciji sodstva v Sloveniji, bil upravitelj beograjskega Ministrstva pravde v Ljubljani in prav tam v letih 1922−27 predsednik Višjega deželnega apelacijskega sodišča. Napisal je delo o najstarejši slovenski pravni zgodovini, ki ga je objavil že kot študent in je bilo dolga leta edini pregled te snovi v Sloveniji. Ukvarjal pa se je med drugim tudi s pravno terminologijo in bil urednik strokovnega lista Slovenski pravnik.Enciklopedija Slovenije. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Bibliografija Nemško-slovenska pravna terminologija Sledovi slovenskega prava
Glej tudi seznam slovenskih pravnikov
Viri
Zunanje povezave
Kategorija:Doktorirali na Pravni fakulteti na Dunaju Kategorija:Slovenski sodniki Kategorija:Slovenski uredniki