thumb|300px|Požig džungle za razvoj kmetijstva v južni Mehiki. thumb|300px|Krčenje gozdov v Gran Chaco, Paragvaj thumb|right|300px|Krčenje gozdov v Evropi. thumb|right|300px|Krčenje gozdov v Franciji. thumb|right|300px|Krčenje gozdov v Boliviji.
Krčenje gozdov ali deforestacija je odstranitev gozda, za namene pridobivanja novih kmetijskih površin ali gradnjo stanovanjskih in prometnih površin.
Pri izrazu krčenje gozdov pogosto napačno uporabljajo opis dejavnosti, pri katerih se odstranijo vsa drevesa. Odstranitev vseh dreves na območjih z zmernim podnebjem se prenaša z gozdarsko prakso, ki je opisana kot letni posek oziroma letni prihodek.http://dictionaryofforestry.org/dict/term/regeneration_cut%28ting%29 V zmernih podnebjih do naravne obnove gozdnih sestojev ne bo prišlo, ker je pomanjkanje fizičnih ali antropogenih motenj.Oliver, C.D. Forest Development in North America following major disturbances. For. Ecol. Mgmt. 3(1980):153-168 Poleg tega tudi biotska raznolikost pri spravilu letnega poseka posnema, da se odkrijejo naravne motnje.Patel-Weynand, Toral. 2002. Biodiversity and sustainable forestry: State of the science review. The National Commission on Science for Sustainable Forestry, Washington DC
Krčenje gozdov se pojavi iz več razlogov: drevesa ali izvor dreves se uporablja kot oglje, ali se prodajajo za gorivo ali kot les, medtem, ko se zemlja uporablja kot pašnik za živino, za nasade koristnih proizvodov in za izgradnjo naselij. Odstranitev dreves brez zadostnih pogozdovanj povzroči škodo na naravnem okolju rastline, izgubo biotske raznolikosti in suše. Ima škodljive vplive na biotsko osamljenost atmosferskega ogljikovega dioksida. V izkrčenih območjih po navadi nakopljejo značilno škodljivo erozijo tal in pogosto razgradijo neobdelana tla.
Neupoštevanje ali nepoznavanje notranje vrednosti, pomanjkanje pripisa vrednosti, površno gozdno vodstvo in pomanjkljiva okoljska zakonodaja, so nekateri od dejavnikov, ki omogočajo krčenje gozdov, da se pojavljajo v velikem obsegu. V mnogih državah je krčenje gozdov aktualna tema, ki povzroča izumrtje, spremembe podnebnih razmer, dezertifikacijo in izpodrivanje domorodnega prebivalstva.
Neto stopnja krčenja gozdov preneha naraščati v državah z najmanj US$4.600 BDP na prebivalca."Use Energy, Get Rich and Save the Planet", The New York Times, April 20, 2009
Vzroki Obstaja veliko razlogov za sodobno krčenje gozdov, vključno s podkupovanjem vladnih institucij, z nepravično porazdelitvijo bogastva in moči, rastjo prebivalstva in prenaseljenostjo ter urbanizacijo. Globalizacijo pogosto obravnavajo kot drugi glavni vzrok za krčenje gozdov čeprav obstajajo primeri, v katerih so vplivi globalizacije (nov pretok delovne sile, kapitala, blaga in idej) začeli spodbujati obnovo in predelavo gozdov.
Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je leta 2000 ugotovila, "da lahko vloga dinamike populacije v lokalnem okolju prinese spremembo, tako odločilno ali brezomembno" in da je krčenje gozdov lahko posledica "kombinacije" pritiska prebivalstva in stagnacije gospodarske, socialne in tehnološke panoge.
V skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), je sekretariat neustavljiv takojšen povzročitelj krčenja gozdov v kmetijstvu. Kmetijstvo kot sredstvo za življenje je odgovorno za 48% krčenja gozdov, trgovinsko kmetijstvo je odgovorno za 32% krčenja gozdov, sečnja je odgovorna za 14% krčenja gozdov in les za gorivo predstavlja odstranitev 5% gozdov.
Degradacijo gozdnih ekosistemov je bilo mogoče razumeti kot gospodarsko spodbuda, da je gozdna pretvorba v kmetijska zemljišča, bolj donosna kot ohranjanje gozdov. Veliko pomembnih gozdnih funkcij nima trga in zato nima ekonomske vrednosti, ki je jasna za lastnike gozdov ali skupnosti, ki se nanašajo na gozdove in za njihovo dobro počutje. Z vidika razvoju sveta je korist gozdov v pretvorbi ogljika v kisik ali rezervat za biotsko raznovrstnost prioriteta bogatejših razvitih držav in ni nadomestila za te gozdne "usluge". Države v razvoju menijo, da so nekatere države v razvitem svetu kot, je United States of America, pred stoletji hotele zmanjšati njihove gozdove, prejeti velik del krčenja gozdov in hinavsko zanikati državam v razvoju enake možnosti: slabo prenašanje cen za obnavljanje, medtem ko bogate države ustvarjajo probleme.
Strokovnjaki se ne strinjajo o tem, ali industrijske sečnje pomembno prispevajo h globalnem krčenju gozdov. Nekateri trdijo, da so revni ljudje verjetno izkrčili gozd, ker nimajo druge možnosti, drugi da je pomanjkanje sposobnosti plačila za materiale in delovno silo potrebno za čiščenje gozda. Neka študija je ugotovila, da se prebivalstvo povečuje zaradi visokih stopenj rodnosti in da je primarno gonilo krčenja tropskih gozdov samo v 8% primerov.
Nekateri znanstveniki so ugotovili gibalni premik krčenja gozdov v zadnjih 30.letih. Medtem ko je krčenje gozdov prvotno vodilo za obstanek dejavnosti, ki jih sponzorira vlada razvojnih projektov, kot transmigracija v državah kot sta Indonezija in kolonizacija v Latinski Ameriki, Indiji, Java itd. konec 19.stoletja in prejšnji polovici 20.stoletja. Do leta 1990 je bila večina krčenja gozdov povzročenih z industrijskimi dejavniki vključno z ekstraktivno industrijo, obsežno živinorejo in ekstenzivnim kmetijstvom.Rudel, T.K. 2005 "Tropical Forests: Regional Paths of Destruction and Regeneration in the Late 20th Century" Columbia University Press ISBN 0-231-13195-X
Okoljski problemi Atmosferski problemi Krčenje gozdov je v teku in s tem oblikovanje podnebja in geomorfologije.Deforestation , ScienceDailyConfirmed: Deforestation Plays Critical Climate Change Role, ScienceDaily, May 11, 2007
Krčenje gozdov prispeva h globalnemu segrevanjuDeforestation causes global warming , FAOPhilip M. Fearnside1 and William F. Laurance, TROPICAL DEFORESTATION AND GREENHOUSE-GAS EMISSIONS, Ecological Applications, Volume 14, Issue 4 (August 2004) pp. 982–986 in se pogosto navaja kot eden od glavnih vzrokov za večji učinek tople grede. Krčenje tropskih gozdov je odgovorno za približno 20% svetovnih emisij toplogrednih plinov. Po podatkih Medvladnega foruma o podnebnih spremembah krčenja gozdov, zlasti v tropskih območjih lahko le ti predstavljajo do ene tretjine skupne antropogene emisije ogljikovega dioksida.http://www.ipcc.ch/pdf/assessment-report/ar4/wg1/ar4-wg1-chapter7.pdf IPCC Fourth Assessment Report, Working Group I Report "The Physical Science Basis", Section 7.3.3.1.5 (p. 527) Toda nedavni izračuni kažejo, da emisije ogljikovega dioksida zaradi krčenja in degradacije gozdov (izključitev emisij šotišč) prispeva približno 12% skupne antropogene emisije ogljikovega dioksida v razponu od 6 do 17%. Drevesa in druge rastline odstranjujejo ogljik (v obliki ogljikovega dioksida) iz ozračja v procesu fotosinteze, kisik pa sprostijo nazaj v ozračje med normalno dihanje. Šele, ko drevo aktivno raste leto ali več, lahko odstranjuje ogljik. Tako upadanje in kurjenje lesa razbemeni velike zaloge shranjenega ogljika nazaj v ozračje. Za ureditev gozda je treba vzeti ogljik, les je treba posekati, pridelati dolgoživ proizvod na koncu pa je drevesa potrebno ponovno zasaditi.I.C. Prentice. "The Carbon Cycle and Atmospheric Carbon Dioxide" IPCC, http://www.grida.no/CLIMATE/IPCC_TAR/wg1/pdf/TAR-03.PDF Krčenje gozdov lahko povzroči zalogo ogljika v zemlji oziroma v tleh za sprostitev. Gozdovi so zaloge ogljika in se bodisi potijo ali so zanesljiv vir na osnovi okoljskega stanja. Dozorel gozd menjava med neto upadanjem in neto virom ogljikovega dioksida (glej upadanje ogljikovega dioksida in ogljikovega cikla).
Zmanjšanje emisij zaradi krčenja tropskih gozdov in degradacije gozdov (REDD) v državah v razvoju se ja pojavila nova možnost, dopolnilo podnebne politike. Ideja vključuje zagotavljanje finančnih nadomestil za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) zaradi krčenja in degradacije gozda.Bringing 'REDD' into a new deal for the global climate, S. Wertz-Kanounnikoff, L. Ximena Rubio Alvarado, Analyses, n° 2, 2007, Institute for Sustainable Development and International Relations.
Deževni gozdovi, po prepričanju laikov, prispevajo k znatnemu deležu kisika v ozračju, čeprav sedaj znanstveniki dokazujejo, da deževni gozdovi prispevajo malo kisika v ozračje in da krčenje gozdov ne bo imelo učinka na raven kisika v ozračju.Broeker, Wallace S. (2006). "Breathing easy: Et tu, O2." Columbia University Vendar sežiganje in kurjenje gozdnih rastlin, da bi pridobili zemljo za obdelovanje, osvobodi velike količine CO2, kar prispeva h globalnemu segrevanju.
Gozdovi so prav tako zmožni izvleči ogljikov dioksid in ostale onesnaževalce iz zraka, kar bi prispevalo k stabilnosti biosfere.
Hidrološki problemi Krčenje gozdov vpliva tudi na vodni krog, drevesa s pomočjo svojih korenin črpajo podtalnico iz zemlje in jo spuščajo v ozračje. Kadar je del gozda odstranjen, voda ne more izhlapevati, posledica je bolj suha klima, zmanjšanje količin vode v tleh in podtalnici, kot tudi vlage v ozračju. Krčenje gozdov zmanjšuje povezanost (kompaktnost) tal, kar povzroči nastanek erozije, poplav in zemeljskih plazov. Gozdovi povečajo napajanje vodotokov in so pomemben China's floods: Is deforestation to blame?, BBC News vir izčrpavanja vodotokov v nekaterih regijah.
Krčenje gozdov zmanjšuje pokrajinsko zmogljivost za prestrezanje, zadrževanje in pojav padavin. Namesto zajetja padavin, ki pronicajo v podtalni sistem, izkrčena območja postanejo vir odtoka površinskih voda, katere se gibljejo hitreje kot podtalni tokovi. Manjša pokritost gozdov pa vpliva na hitrejši pretok površinske vode, ki lahko preraste v hudourniške vode in bolj lokalizirane poplave. Krčenje gozdov prispeva k zmanjšanju izhlapevanja, ki zmanjšuje vlago v ozračju, v nekaterih primerih vpliva na nivo padavin v smeri vetra iz pokrčenih območij, voda se ne obnavlja v smeri vetra v gozdovih, vendar se izgubi v odtokih in se vrne neposredno v oceane. Glede na raziskavo na izkrčenih območjih severa in severozahoda Kitajske, se je povprečna letna količina padavin znižala za 1/3 med letoma 1959 in 1980.
Drevesa in rastline imajo zelo pomemben vpliv na vodni krog: Drevesne krošnje prestrezajo količino padavin, katere nato izhlapijo nazaj v ozračje odpadlo listje z drevja in rastlin upočasni površinski odtok njihove korenine ustvarijo poroznost - večje kanale - v zemlji, katere povečajo filtracijo vode s transpiracijo prispevajo h kopenskemu izhlapevanju in zmanjšanju vlažnosti prsti odpadlo listje in drugi organski odpadki spreminjajo sestavo prsti, kar vpliva na sposobnost prsti za shranjevanje vode njihovo listje s transpiracijo nadzoruje vlago v ozračju. 99% vode katero drevo vsrka skozi korenine izhlapi skozi listje."Soil, Water and Plant Characteristics Important to Irrigation". North Dakota State University.
Prisotnost ali odsotnost dreves lahko spremeni količino vode na površju, v prsti, v podtalnici ali v ozračju. To pa spremeni erozijo, količine in razpoložljivost vode za nekatere funkcije ekosistemov in človeške potrebe.
Gozdovi imajo lahko majhen vpliv na poplave, v primeru večjih padavin, ki presegajo skladiščne zmogljivosti gozdnih tal, če so tla nasičena ali blizu nasičenosti z vodo.
Tropski deževni gozdovi proizvedejo približno 30% svetovnih količin sveže vode.
Prst 350px|thumb|right|Krčenje gozdov v Nemčiji . Neokrnjeni gozdovi imajo zelo nizko stopnjo izgube prsti, približno 2 toni na kvadratni kilometer. Krčenje gozdov vpliva na povečanje količine odtoka vode in zmanjšanje zaščite prsti z drevesnimi "smetmi" (odpadno listje, veje,...), kar na splošno poveča stopnjo erozije tal. To je lahko prednost pri pretirano razmočenih tleh deževnega gozda. Erozija tal se poveča tudi zaradi gozdarskih dejavnosti, razvoja cest in uporabe mehanskih naprav.