thumb|Kralj Dmitar Zvonimir thumb| Šibenik Hrvaška vojna mornarica (hrvaško Hrvatska ratna mornarica; kratica HRM) je veja hrvaških oboroženih sil, ki varuje hrvaško teritorialno morje in obalo.

Naloge Poslanstvo HRM, kot dela oboroženih sil Republike Hrvaške, je prepoznano skozi misije oboroženih sil Republike Hrvaške: obramba Republike Hrvaške in njenih zaveznikov, prispevek k mednarodni varnosti in podpora civilnim institucijam.  

Z namenom operacionalizacije svojega osrednjega poslanstva HRM razvija zmogljivosti in izvaja vrsto tradicionalnih in netradicionalnih nalog:

Odvračanje groženj in obramba Republike Hrvaške z morja se dosega z vzdrževanjem in razvojem zmogljivosti za protipovršinske, protiminske, omejene protipodmorniške in protiteroristične operacije, samostojno in v skupnih operacijah s hrvaškimi letalskimi silami, hrvaškimi letalskimi silami in zračno obrambo; stalni senzorski in fizični nadzor Jadranskega morja na območju interesa Republike Hrvaške in prenos podatkov v realnem času za potrebe hrvaških oboroženih sil in/ali drugih subjektov; zaščita suverenih pravic in uveljavljanje jurisdikcije Republike Hrvaške v ZERP in epikontinentalnem pasu ter podpora pristojnim organom državne uprave pri izvrševanju zakonov in drugih predpisov iz njihove jurisdikcije v teritorialnem morju in notranjih vodah Republike Hrvaške; iskanje in reševanje na morju; evakuacija in prevoz ljudi in premoženja po morju z ogroženih obalnih in otoških območij; prevoz gasilskih in drugih sil ter sredstev po morju na ogrožena obalna in otoška območja; sodelovanje pri gašenju gozdnih požarov na obalnem robu in otokih.

Zgodovina

Prva Hrvaška država Hrvati so takoj po naselitvi na teh območjih spoznali, da je Jadran zaradi njegovega geopolitičnega pomena težko zaščititi. Obvladali so pomorske spretnosti in postali sredozemsko ljudstvo s pomorsko tradicijo. Čeprav so bili neposredno izpostavljeni zgodovinskim vetrovom, jim je uspelo ohraniti nacionalno identiteto pomorske države.

Po poročanju lombardskega pisatelja Paulusa Diaconusa (ok. 720 - ok. 799) so bili leta 642 v bližini mesta Seponto (današnja Manfredonija, Italija) Hrvati prisotni s številnimi ladjami. Beneški zapisi iz druge polovice 7. stoletja vsebujejo številne zapise o težavah Beneške republike s hrvaškimi pirati. Isti viri govorijo o Hrvatih kot o uspešnih ladjedelničarjih. Že v času vladavine kneza Vladislava, od 821 do 835, viri omenjajo močno mornarico. Zahvaljujoč pomorski moči Hrvaške je Mislav (835 - 845) omogočil Benetkam, da so vzpostavile nadzor nad vzhodnim Jadranom.

V času vladavine kneza Trpimirja (845-864) so ​​Hrvati prodrli vse do Furlanije in celo Benetk. Močna hrvaška mornarica je v času vladavine kneza Domagoja (864-876) uspešno branila svojo obalo pred Benetkami, leta 866 pa je bil beneški dož Partezipazio prisiljen skleniti mir. Saraceni so bili takrat velika grožnja tudi na Jadranu. Zato je bila sklenjena zveza med Bizantom, Benetkami in Hrvati, kasneje pa še s papežem in Franki, leta 871 pa je ...

Hrvaška mornarica je izstopala kot zaveznica frankovskega cesarja Ludvika II. pri osvoboditvi Barija izpod Saracenov. V času vladavine kneza Branimira (879 - 892), torej v času, ko je Hrvaška postala popolnoma neodvisna država, se je razvila tudi njena mornarica. To je bilo obdobje, v katerem se je 18. septembra 887 v srednjedalmatinskih vodah odvila znana bitka, v kateri je umrl sam beneški dož Peter Candiano in v kateri so bili Benečani popolnoma poraženi. Naslednjih sto let so Benečani plačevali davek Hrvatom za prosto plovbo po Jadranu. Konstantin Porfirogenet v svojem delu "De administando imperio" navaja, da je imela Hrvaška 80 sagen s po 40 mornarji in 100 kondorjev z 10 do 20 mornarji, ne da bi šteli veslače. Sodeč po tem je imel večjo mornarico le Bizanc.

Poleg močne mornarice je imel kralj Tomislav (910 - 928) tudi močne kopenske sile, ki so štele 60.000 konjenikov in 100.000 pešakov. Obdobje Stjepana Držislava (969 - 996) je zaznamovala uspešna pomorska trgovina in zaščita morskih poti, pa tudi prevlada Hrvaške na vzhodni obali Jadranskega morja. Kralj Hrvaške in Dalmacije, Petar Krešimir IV. (1058 - 1074), je razširil svoje kraljestvo "na kopnem in na morju". V svoji darilni listini samostanu sv. Kreševana v Zadru leta 1069 je navedeno, da jim podarja otok Maun, ki se nahaja "v našem dalmatinskem morju" (in nostro dalmatico mari). Takrat je omenjen tudi vojvoda hrvaške kraljeve mornarice, Rusin. Že sam naziv vojvoda, ki so ga nosili le državni dostojanstveniki, govori o pomenu mornarice. V prvem letu Zvonimirjeve vladavine (1074-1089) so Normani prodrli v Jadran in z izjemo Raba zasedli mesta na vzhodni obali. Obdobje od 1082 do 1084 označuje zavezništvo med Normani in Hrvati, sklenjeno pod vplivom papeža Gregorja VII., skupaj pa so se bojevali v vrsti pomorskih bitk proti bizantinsko-beneški mornarici.

Republika Hrvaška Današnja Hrvaška mornarica je bila ustanovljena z odlokom predsednika Republike Hrvaške, dr. Franja Tuđmana, 12. septembra 1991 kot veja oboroženih sil z namenom poenotenja in vodenja vseh bojnih operacij na morju in otokih. Za prvega poveljnika je bil imenovan admiral Sveto Letica.

Prva ladja, ki se je pridružila hrvaški mornarici, je bila desantna ladja 103. V noči s 14. na 15. september 1991 je bila zasežena od jugoslovanske mornarice v ladjedelnici Greben (otok Korčula). Večina orožja in vojaške opreme ter vojnih ladij je bila zasežena od sovražnika na območju Šibenika med septembrsko vojno (od 16. do 23. septembra 1991). Delavci iz Mornariško-tehničnega remontnega obrata Velimir Škorpik so prevzeli obrat s 34 ladjami in plovili, od katerih jih je bilo 20. septembra 1991 15 v bazi Kuline, 19 pa v MTRZ (19. septembra 1991). Ladje, zasežene v Remontnem obratu Šibenik in bazi Kuline, so postale jedro Pomorskih sil (bodoče FLOTE) hrvaške mornarice.

Hitri gliserji v Dubrovniku so začeli obratovati 23. septembra 1991 in so oblikovali enoto z imenom "Dubrovniški odred oboroženih ladij" (ONB).

Med domovinsko vojno se je hrvaška mornarica odlikovala s številnimi akcijami, med katerimi so najpomembnejše:

bitka v Splitskem kanalu, 14./15. novembra 1991, ko je bila hrvaška mornarica poražena in potisnjena na zunanje otoke Lastovo in Vis (osem ladij hrvaške mornarice je bilo onesposobljenih ali potopljenih),

postavitev minskih ovir na morju je ovirala komunikacijo in oskrbo v obalnih vojnih pristaniščih jugoslovanske mornarice, Ladje jugoslovanske mornarice so januarja 1992 zapustile pristanišče Lora, otoka Vis in Lastovo pa maja 1992. julija 1992 je bil Dubrovnik odblokiran.

Med letoma 1992 in 1995 so hrvaške mornarice sodelovale v vseh operacijah, izvedenih v obalnem pasu (osvoboditev južnega Jadrana in operacija "Maslenica") ter v končni osvoboditvi Republike Hrvaške - operacijah "Blisk" in "Nevihta".

Organizacija Poveljstvo Hrvaške mornarice (Split)

Mornariška Flota (Split) Poveljstvo Mornariški divizion za gladinske operacije Mornariški divizija za mine in protiminsko delovanje Mornariška desantna pehotna četa

Obalna straža (Split) Poveljstvo 1. Mornariški patruljni divizion 2. Mornariški patruljni divizion

Pomorska baza Split (Split) Poveljstvo, Vzdrževalni bataljona, čete za oskrbo in transport, vojašnice, mornariški medicinski centrer varnostne čete Oddelek Pula Oddelek Ploče

Bataljon za obalni nadzor in vodenje Center za usposabljanje in za upravljanje s človeškimi viri

Oprema in oborožitev

Hitre jurišne ladje RazredSlikaImeOznakaZgrajenaIzvorKomentarRaketni topnjači (5)Rade Končar200x200_pikRTOP-21(1978)Helsinki200x200_pikRTOP-41(1985)200x200_pikRTOP-42(1986)Rade Končar200x200_pikRTOP-111992200x200_pikRTOP-122001

Patruljne ladje RazredslikaimeOznakaIzgradnjaIzpodrivKomentarPatruljne ladje (6)Mirna200x200_pikOB-01(1980) 1991143 t200x200_pikŠoltaOB-02(1983) 1991200x200_pikOB-03(1984) 1991200x200_pikOB-04(1985) 1991Omiš200x200_pikOmišOB-317. december 2018216 t200x200_pikUmagOB-3217. Januar 2025216 t

Pomožne ladje RazredSlikaImeOznakaIzdelavaTipIzpodriv Komentar Trenažna ladja(1) Moma BŠ-72 (1972)1994 Vadbena ladja 1260 t RazredSlikaImeOznakaIzdelava TipIzpodriv Komentar SAR (1) Spasilac BS-73 (1976)1991 Reševalna ladja 1590 t RazredSlikaImeOznakaIzdelava TipIzpodriv Komentar Minolovec (1) Korčula class LM-51 Minolovec 180 t RazredSlikaImeOznakaizdelavaIzpodriv Komentar Izkrcovale ladje (6) DBM-81 540 t DBM-82 Type 11 DJB-104 (1977) Type 22 DJB-106 Type 11 DJB-107 (1978) PDS-713 RazredSlikaTipIme OznakaIzdelavaIzpodriv Komentar Logistična ladja (1) Logistična ladja Meduza PT-71 (1956) 310 t RazredSlikaTipIme Izpodriv Komentar Jahte (2) Jahta Učka Jahta Čista Velika RazredSlikaTipIme Izpodriv Komentar Transporterji (3) Potapljaška ladja MRB-83 Potapljaški čoln MRB-51 Transportna Krasnica RazredSlikaTipOznaka Izpodriv Komentar Vlačilci (2) PRISTANIŠKI VLAČILEC LR-71 PRISTANIŠKI VLAČILEC LR-73

Jadrnice RazredSlikaTipIme Izpodriv Komentar Jadrnica Salona 37 Motorni jadralni čoln Katarina Zrinska Salona 45 Motorni jadralni čoln Kraljica Jelena Sklici

Hrvatska ratna mornarica

Hrvaška Vojna mornarica