right|upright=1.3|thumb|Bhopalov spomenik v spomin na tiste, ki so leta 1984 v nesreči umrli ali bili poškodovani Bhopalska nesreča (imenovana tudi plinska tragedija v Bhopalu) velja za najhujšo industrijsko nesrečo na svetu. Zgodila se je v noči iz 2. na 3. december leta 1984 v Bhopalu, v tovarni pesticidov Union Carbide India Limited (UCIL) v Madja Pradeš v Indiji.
Izpustu strupenega plina metil izocianata in drugih kemikalij iz tovarne je bilo izpostavljeno več sto tisoč ljudi. Ocene glede smrtnih žrtev se razlikujejo. Prva uradna potrditev takojšnjih smrtnih žrtev je bila 2.256 ljudi in vlada iz Madja Pradeš je potrdila, da je v nesreči umrlo 3.787 ljudi.http://www.mp.gov.in/bgtrrdmp/relief.htm Ostale vladne organizacije so ocenile, da je smrtonosni plin terjal približno 15.000 žrtev, drugi pa ocenjujejo, da je 3.000 ljudi umrlo v nekaj tednih, naslednjih 8.000 ljudi pa je umrlo od bolezni, povezanih s strupenim plinom.Eckerman (2001) (see "References" below).Eckerman (2004) (see "References" below). Vlada je leta 2006 potrdila, da je uhajanje plina povzročilo 558.125 poškodb, vključno z 38.478 začasnimi in delnimi ter 3.900 hudimi in trajnimi poškodbami.
UCIL je bilo indijsko hčerinsko podjetje korporacije Union Carbide (UCC). Leta 1994 je vrhovno sodišče v Indiji dovolilo korporaciji Union Carbide, da je prodala 50,9 % delnic. Tovarna Bhopal je bila prodana McLeod Russelu (Indija) d.o.o. UCC je leta 2001 kupila tovarna Dow Chemical.
Na Manhattnu (ZDA) in v Indiji v Bhopalu so na okrožnem sodišču v teku civilni in kriminalni postopki, ki vključujejo UCC, zaposlene na UCIL in Andersona Warrena, ki je bil v času nesreče direktor UCC. Junija 2010 je bilo sedem nekdanjih zaposlenih, vključno z nekdanjim predsednikom UCIL v Bhopalu, obsojenih za povzročitev smrti iz malomarnosti. Obsojeni so bili na dve leti zapora in na plačilo globe v vrednosti $2.000, kar je največja kazen, dovoljena po zakonu. Obsojen je bil še en nekdanji zaposleni, ki pa je umrl pred sodbo.
Ozadje in vzroki UCIL tovarna je bila zgrajena leta 1969 za proizvodnjo pesticida Sevin (UCCjevo ime znamke za pesticid karbaril), ki vključuje uporabo metil izocianata; slednji deluje kot posrednik. Metil izocianat (MIC) je bil v proizvodnjo dodan leta 1979.UCC manual (1976).UCC manual (1978).UCC manual (1979).
V noči iz 2. na 3. december 1984 je v rezervoar, ki je vseboval 42 ton MICja, vstopila voda. Rezultat eksotermne reakcije je bila povečana temperatura znotraj shranjevalnika, ki je presegala 200 °C. Slednja je povzročila dvig pritiska, zaradi česar se je rezervoar sprostil in spustil v ozračje strupene pline. Pline je nad Bhopal ponesel severozahodni veter.
Teorije o tem, kako naj bi voda vstopila v rezervoar, se razlikujejo. V tistem času so delavci čistili zamašene cevi z vodo, le nekaj metrov stran od rezervoarja. Operaterji so predvidevali, da je zaradi slabega vzdrževanja in puščanja ventilov, prišlo do puščanja vode v rezervoar.Chouhan et al. (2004). Vendar pa tega vstopa vode v rezervoar niso mogli ponoviti. Tudi pri UCC so se strinjali, da ta pot ni verjetna, saj so domnevali, da je bila voda v rezervoar dodana neposredno, kot posledica sabotaže nezadovoljnega delavca, saj je na vrhu rezervoarja manjkal merilnik pritiska (manometer). Naslednje jutro je UCIL direktor naročil inženirju, da zamenja manometer. UCILova preiskovalna ekipa ni našla nobenega dokaza za takšno povezavo; vendar, preiskava je bila popolnoma pod nadzorom vlade, ki je preprečila dostop UCC preiskovalcem do rezervoarja in zaslišanja operaterjev.Kalelkar (1988).Trade Union Report (1985). Poročila iz leta 1985 tako prikazujejo vzroke zaradi česar je prišlo do katastrofe in kako se je stopnjevala, vendar se v podrobnostih razlikujejo.UCC Investigation Report (1985).Varadarajan (1985).
Dejavniki, ki vodijo do razsežnosti uhajanja plina, vključujejo:
shranjevanje MIC v velike rezervoarje, ki so bili polnjeni nad priporočeno količino, slabo vzdrževanje po tem, ko je tovarna pričela s proizvodnjo MIC ob koncu leta 1984, odpoved več varnostnih sistemov (zaradi slabega vzdrževanja), varnostni sistemi so bili izklopljeni, zaradi prihranka denarja - vključno z MIC hladilnim sistemom, ki bi lahko ublažil razsežnosti nesreče.
Dejavniki, ki so še poslabšali stvari, so bili gosta naselitev barakarskih naselij v okolici tovarne, neobstoječ načrt reševanja v primeru nesreče, pomanjkljivosti v zdravstvenem varstvu in socialno-ekonomskem področju.Eckerman (2001).Eckerman (2005) (see "References" below).
Javne informacije Veliko špekulacij je nastalo v času po nesreči. Zaprtje tovarne pred tujci (tudi UCC), ki ga je odredila indijska vlada ter nedostopnost do objave podatkov javnosti sta še prispevala k vsesplošni zmedi. Zbor za znanstveno in industrijsko raziskovanje (CSIR) je imel do leta 1994 prepoved objave njihovih podatkov o raziskavah o učinkih strupenega plina na zdravje. Prvotno preiskavo sta v celoti izvedla CSIR in CBI (Osrednji raziskovalni urad).Eckerman (2004).
Proces proizvodnje thumb|upright=1.4|right|Metilamin (1) reagira z fosgenom (2), ki proizvede metil izocianat (3), ki reagira z 1-naftolom (4) za proizvod karbarila (5) UCC je proizvedel karbaril z uporabo metil izocianata kot posrednika. Po tem, ko je bila tovarna v Bhopalu zgrajena, so drugi proizvajalci vključno z Bayer proizvajali karbaril brez MIC, čeprav je bila predelava veliko dražja.Kovel (2002). Vendar, Bayer uporablja tudi UCC-jev proces v kemični tovarni, ki je bila nekoč v lasti UCC-ja na inštitutu v Zahodni Virginiji v ZDA.
Ostali dejavniki, ki so prispevali k nesreči Ostali dejavniki, ki so bili odkriti pri poizvedbi, vključujejo: uporaba bolj nevarne metode proizvoda pesticida, velika shramba metil izocianata, lokacija tovarne v bližini gosto naseljenega območja, zmanjšane zahteve po varnostnih ukrepih in odvisnost od ročnih operacij.
Ugotovljene so bile tudi napake pri nesposobnosti vodenju obrata - pomanjkanje izučenih operaterjev, zmanjšanje varnosti,nezadostno vzdrževanje in nezadovoljivi načrti pri reševanju nesreče.Eckerman (2006) (see "References" below).
Kemični proces, uporabljen v tovarni Bhopal, je sinteziral metilamin s fosgenom za pridobitev MIC (metil izocianat), ki je bil nato reagiran z 1-naftolom, da proizvede končni produkt, karbaril. Ta pot pridobitve se razlikuje od drugih MIC pridobivanj, ki so jih uporabljali drugje, pri katerih so uporabljene enake surovine, vendar pa v drugačnem zaporedju. S fosgenom so najprej reagirali naftol, za pridobitev kloroformata, ki je bil nato sinteziran z metilaminom. V zgodnih 80. letih 20. stoletja je povpraševanje za pesticide upadlo, vendar pa se je proizvodnja nadaljevala, kar je pripeljalo do kopičenja neuporabljenega metil izocianata.
Delovni pogoji Poizkušanja, da se zmanjšajo stroški, so vplivala na zaposlene v tovarni in njihove delovne pogoje. Kurzman zagovarja, da »reduciranja pomenijo manj stroge kontrole kakovosti in tako ohlapnejše varnostne predpise. Pušča cev? Ne je zamenjati, je bilo naročeno zaposlenim.... MIC delavci potrebujejo več izobraževanja? Lahko bi zmogli s slabšimi. Napredovanja so bila zadržana, kar je močno vplivalo na moralo zaposlenih in odhode nekaterih od najbolj usposobljenih drugam...Kurzman (1987). Delavci so bili prisiljeni uporabljati angleška navodila, čeprav jih je le malo imelo osnove tega jezika«.Cassels (1983).
Do leta 1984 je z MIC delalo le še šest od dvanajstih operaterjev in tudi število nadzornega osebja se je zmanjšalo za pol. V nočni izmeni ni bilo nikogar, ki bi kontroliral vzdrževanje in kontroliranje instrumentov je potekalo le vsaki dve uri, ne kot prej, ko je bilo potrebno preverjanje vsako uro. Zaposleni so se glede reduciranj pritožili delovnemu sindikatu, vendar pa so bili ignorirani. Neki delavec je bil odpuščen po tem, ko je bil na petnajstdnevni gladovni stavki. 70 % zaposlenih je bilo oglobljenih pred nesrečo, ker so zavrnili, da bodo odstopali od ustreznih varnostnih predpisov pod pritiskom s strani vodstva.
Poleg tega so nekateri opazovalci, kot npr. tisti, ki pišejo študije primerov za okoljevarstveno trgovanje, kot del Mandala projekta iz Ameriške univerze, izpostavili problem resnega komunikacijskega problema med vodilnimi v UCC in njihovimi indijskimi operacijami, karakterizirano s »starševska podjetja so dvignila roko nad čezoceanske operacije« in »kulturne nepremagljivosti«.TED case 233 (1997). Kadrovsko vodenje politike je povzročilo izseljevanje kvalificiranih delavcev za boljša in varnejša delovna mesta.
Oprema in varnostni predpisi right|thumb|250px|Union Carbide MIC tovarna Leta 1998 se je med civilnimi akcijskimi tožbami v Indiji izkazalo, da so bile za razliko od UCC tovarn v ZDA, hčerinske tovarne v Indiji popolnoma nepripravljene za probleme. Nobenih akcijskih načrtov ni bilo zagotovljenih, v primeru nesreče, takšnih razsežnosti. To vključuje tudi neobveščanje lokalnih avtoritet za količine nevarnih kemikalij, ki so jih uporabljali in proizvajali v tovarni Bhopal.
Alarmi v shranjevalnikih, ki so vsebovali MIC, niso delovali že štiri leta.Lepowski (1994).
Bil je le še en ročni pomožni sistem, v primerjavi s štiri stopenjskim pomožnim sistemom v ZDA.
Gorilni stolp in pralnik plinov sta bila neuporabna že pet mesecev pred nesrečo. Pralnik plinov torej uhajajočih plinov ni obdelal z natrijevim hidroksidom (kavstična soda), kar bi lahko znižalo koncentracijo plina na varno stopnjo. Tudi če bi pralnik deloval, po Weir, preiskave po nesreči kažejo, da je bila največja vrednost pritiska, ki ga je zmogel pralnik preslaba, saj bi lahko izčrpal le 1/4 plina, ki je bil prisoten pri nesreči. V nadaljevanju, tudi gorilni stolp je bil nepravilno zasnovan in bi lahko predelal le 1/4 plina, ki je bil izpuščen leta 1984.Weir (1987).
Da bi zmanjšali stroške energije, je bil hladilni sistem, ki je bil zasnovan, da preprečuje izhlapevanje MICja, izklopljen- MIC je bil na 20 °C (sobna temperatura) in ne na priporočenih 4,5 °C. Nekateri hladilni sistemi so bili uporabljeni drugje.
Parni bojler, namenjen za čiščenje cevi, ni bil v uporabi iz neznanih razlogov.
Varnostni ventili, ki bi preprečili, da voda iz cevi ne bi puščala v MIC rezervoarje, niso bili vstavljeni, zaradi neustreznosti le teh. Njihovo nevgradnjo so izpustili iz kontrolnega lista.
Pritisk vode je bil preslab, da bi razpršil uhajajoče pline iz zaloge. Ni mogel pršiti dovolj visoko, da bi zmanjšal koncentracijo uhajajočih plinov.
Po mnenju upraviteljev je bil merilni instrument za pritisk v MIC rezervoarjih v okvari že približno en teden. Uporabljali so druge rezervoarje, namesto da bi popravili pokvarjenega. Naraščanje temperature in pritiska je bil verjetno glavni vzrok za količino izpuščenega plina. UCCjeve preiskovalne študije so ovrgle to hipotezo. V noči nesreče so ugotovili, da je voda prišla v rezervoar. Zaposleni so kljub temu uspeli premostiti eno tono MICja v reakcijsko posodo s povišanjem pritiska v rezervoarju 610, z upanjem, da so problem rešili.
V uporabi so bili ventili iz jekla z ogljikom (ogljikovo jeklo), čeprav takšni ventili v stiku s kislino, rjavijo. Najden je bil tudi del ventila, ki je prepuščal vodo, katera je prišla v MIC shranjevalnike. Ventil na cevi ni bil popravljen, zaradi prepričanja, da bi popravilo vzelo preveč časa in povzročilo preveč izdatkov.
UCC je priznala, da v noči nesreče ni bilo nobenih varnostnih sistemov, ki bi delovali.
Zasnova MIC tovarne je bila, z upoštevanjem vladnih navodil, »indializirana«, s strani UCIL inženirjev, z maksimiranjem uporabe domorodnih surovin. Ugledna indijska podjetja, kot so: Humphreys in Glasgow svetovanje, so bili glavni svetovalci, Larsen in Toubro so proizvedli MIC rezervoarje in Taylor of India so izdelali potrebne instrumente.D'Silva, The Black Box of Bhopal (2006).
Pretekla opozorila in nesreče Prišlo je do vrste predhodnjih opozoril in MIC povezanih nesreč: leta 1976 sta dva sindikata opozorila na onesnaženje planeta.Eckerman (2006).