Sir Karl Raimund Popper, avstrijsko-britanski filozof in profesor, * 28. julij 1902, Dunaj, Avstrija, † 17. september 1994, London, Združeno kraljestvo.
Popper je bil profesor na London School of Economics. Velja za enega največjihglej Stephen Thornton, "Karl Popper", v The Stanford Encyclopedia of Philosophy (Summer 2009 Edition), Edward N. Zalta (ed.). filozofov znanosti 20. stoletja. Veliko je prispeval tudi na področjih socialne in politične filozofije. Popper je znan po tem, da je znanstveno metodo utemeljil na principu ovrgljivosti, kar je v nasprotju s predhodnim principom dokazljivosti. Princip ovrgljivosti govori o tem da katerakoli teorija znotraj empiričnih ved ne bo nikoli potrjena, ampak bo lahko samo zavrnjena. Znanstveno je torej lahko verjetno samo tisto, kar lahko ovržemo. Popper je znan tudi po svojem nasprotovanju do klasične teorije utemeljitve znanja, ki pa jo je zamenjal s svojo idejo kritičnega racionalizma. Bil je goreč zagovornik liberalne demokracije in principov socialnega kriticizma, za katerega je verjel, da omogoča odprto družbo.
Družina, otroštvo, mladost thumb|Nagrobni spomenik Karla Poppra Karl Popper se je rodil v meščanski družini na Dunaju (v takratni Avstro-Ogrski) leta 1902. Karlovi stari starši so bili Judje. Starši Karla pa so se iz judovske vere spreobrnili v Luteransko vero, še preden se je rodil Karl. Tako je bil Karl krščen v Luteranski veri. Karlovi starši so Karlov krst razumeli kot del kulturne asimilacije in ne kot vero v bogaKarl Popper: Kritischer Rationalismus und Verteidigung der offenen Gesellschaft. In Josef Rattner, Gerhard Danzer (Eds.): Europäisches Österreich: Literatur- und geistesgeschichtliche Essays über den Zeitraum 1800-1980, p. 293. Karlov oče Simon Siegmund Carl Popper je bil odvetnik iz Bohemije, ki je doštudiral kot doktor prava na Univerzi na Dunaju. Karlova mama Jenny Schiff pa je prihajala iz Šlezije in je bila madžarskega rodu. Po preselitvi na Dunaj, se je družina Popper strmo vzpenjala v dunajski družbi. Oče Simon Siegmund Carl je postal pravni zastopnik takratnega liberalnega župana Dunaja Raimonda Grübla. Karlov oče je bil pravi bibliofil, saj je imel v svoji knjižnici okoli 14.000 delRaphael, F. The Great Philosophers London: Phoenix, p. 447, ISBN 0-7538-1136-7. Karl Popper je po smrti očeta podedoval vso zbirko očetovih knjig in delManfred Lube: Karl R. Popper – Die Bibliothek des Philosophen als Spiegel seines Lebens. Imprimatur. Ein Jahrbuch für Bücherfreunde. Neue Folge Band 18(2003), S. 207–238, ISBN 3-447-04723-2..
Študij Popper je šolanje zapustil pri šestnajstih letih. Obiskoval pa je predavanja iz matematike, fizike, filozofije in zgodovine glasbe kot gostujoči študent na Dunajski Univerzi. Leta 1919 se je pridružil Združenju Socialistične šole študentov. Kasneje je tudi postal član avstrijske Socialdemokratske stranke delavcev, ki je v tistem času temeljila na Marksistični ideologijiStephen Thornton, The Stanford Encyclopedia of Philosophy. Plato.stanford.edu. Retrieved 2012-12-21.. Po neprijetnem dogodku 15. junija 1919, ko je policija ustrelila osem njegovih neobroženih prijateljev iz stranke, je postal razočaran nad tem in je opustil marksistično ideologijo. Ostal pa je podpornik socialnega liberalizma do konca svojega življenja.
Filozofije Kritični racionalizem Kritični racionalizem je epistemološka filozofija, ki jo je razvil Karl Popper. Popper je pisal o kritičnem racionalizmu v dveh njegovih delih: Odprta družba in njeni sovražniki in Domneve in ovržbe: Rast znanstvenih spoznanj. Kritični racionalisti trdijo, da moramo racionalno kritizirati znanstvene teorije in morebitna druga znanja. Če lahko teorije preverimo s testi, moramo to storiti, da jih lahko ovržemo. To pomeni, da je potrebno izvesti znanstveno analizo, ki pokaže ali bi teorija lahko bila možna, ali pa je teorija popolnoma napačna.
Vpliv Karel Popper je imel ključno vlogo pri vzpostavljanju znanstvene filozofije kot živahne, avtonomne discipline znotraj filozofije. S svojimi deli je vplival na svoje učence in sodobnike. Poper je leta 1946 ustanovil Oddelek za filozofijo, logiko in znanstvene metode na Londonski šoli z ekonomijo in tam tudi poučeval in tako vplival na Imra Lakatosa in Paula Feyerabenda, dva najvidnejša filozofa znanosti v naslednji generaciji filozofije znanosti.
Kritika Največ kritike Popprove filozofije je usmerjene na ponareditev ali odprava napake, elementa v njegovem poročilu o reševanju problemov. Mišljena je kot idealno-praktični način učinkovitega reševanja človeških problemov.
Pomembnejša dela Temeljna problema teorije znanja (Die beiden Grundprobleme der Erkenntnistheorie), 1930-33 Logika znanstvenega odkritja (Logik der Forschung), 1934 Revščina historicizma (The Poverty of Historicism), 1936/1957 Odprta družba in njeni sovražniki (The Open Society and Its Enemies), 1945 Kvantna teorija in razkol v fiziki (Quantum Theory and the Schism in Physics), 1956/57 Odprto vesolje (The Open Universe: An Argument for Indeterminism), 1956/57 Realizem in cilj znanosti (Realism and the Aim of Science), 1956/57 Domneve in ovržbe: Rast znanstvenih spoznanj (Conjectures and Refutations: The Growth of Scientific Knowledge), 1963 Objektivna znanost: Evolucijski pristop (Objective Knowledge: An Evolutionary Approach), 1972 Jaz in njegovi možgani: Utemeljitev za interakcionizem (The Self and Its Brain: An Argument for Interactionism), 1977 V iskanju boljšega sveta (In Search of a Better World), 1984 Prihodnost je odprta (Die Zukunft ist offen), 1985 Svet nagnjenj (A World of Propensities), 1990 Nauk tega stoletja (The Lesson of this Century), 1992 Celo življenje je reševanje problemov (All life is Problem Solving), 1994 Mit o ogrodju: Zagovor znanosti in racionalnosti (The Myth of the Framework: In Defence of Science and Rationality), 1994 Svet Parmenida, eseji o Predsokratska razsvetljenstva (The World of Parmenides, Essays on the Presocratic Enlightenment), 1998 Zgodnji spisi (Frühe Schriften), 2006 Po odprti družbi (After The Open Society), 2008
Opombe in reference
Kategorija:Angleški filozofi Kategorija:Avstrijski filozofi Kategorija:Angleški akademiki Kategorija:Avstrijski akademiki Kategorija:Filozofi 20. stoletja Kategorija:Filozofi znanosti Kategorija:Nosilci avstrijskega častnega križca za znanost in umetnost Kategorija:Člani Britanske akademije Kategorija:Nosilci reda za zasluge Zvezne republike Nemčije Kategorija:Naturalizirani državljani Združenega kraljestva Kategorija:Diplomiranci Univerze na Dunaju Kategorija:Dunajski krog Kategorija:Metafiziki