thumb|300px|Cambridge leta 1575 Mesto Cambridge je univerzitetno mesto in upravno središče okrožja Cambridgeshire v Angliji. Leži v Vzhodni Angliji, ob reki Cam, približno 80 km severno od Londona. Po popisu prebivalstva leta 2011 šteje 123.867 (vključno z 24.488 študenti). Cambridge je drugo največje mesto v okrožju Cambridgeshire za Peterboroughom in 54. v Združenem kraljestvu. Arheološki dokazi naselja na tem območju so iz časa bronaste dobe in rimskih časov; pod Vikingi je Cambridge postal pomembno trgovsko središče. Prva mestna listina je iz 12. stoletja, čeprav status mesta ni bil podeljen do leta 1951.
Cambridge je najbolj znan kot sedež Univerze v Cambridgeu, ustanovljene leta 1209 in dosledno uvrščeni v eno izmed petih najboljših univerz na svetu. V sestavi Univerze je znamenit Cavendish Laboratory, Kapela kraljevega kolidža in Univerzitetna knjižnica. V Cambridgeu dominirata zadnji dve stavbi, skupaj z dimnikom bolnišnice Addenbrooke na skrajnem jugu mesta in zvonik kapele kolidža sv. Janeza.
Danes je Cambridge središče visoko - tehnološkega centra znanega kot Silicon Fen. Obkrožajo ga nizka barja. Njene gospodarske prednosti ležijo v panogah, kot so programska oprema in bio znanost, veliko je zagonskih podjetij, ki so izšla iz univerze. Več kot 40 % delovne sile ima višjo izobrazbo, več kot dvakrat višje od državnega povprečja. Cambridge je tudi sedež biomedicinskega Campusa Cambridge, enega največjih biomedicinskih raziskovalnih skupin na svetu.
Zelen prostor Parker's Piece je gostil prvo nogometno tekmo, glasbeni festival Strawberry in umetniški festival sta potekala v Midsummer Common. Cambridge leži v bližini cest M11 in A14, in je približno 50 minut iz Londona z non-stop vlakom, ter z železniškimi povezavami povezan z drugimi mesti: Norwich, Birmingham in drugimi.
Zgodovina Prazgodovina in Rimski imperij Naselja so obstajala okrog območja današnjega Cambridgea že zelo zgodaj. Najzgodnejši dokaz naselitve so ostanki 3500 let stare kmetije odkrite v mestu Fitzwilliam College. Nadalje so arheološki dokazi iz železne dobe, dokazi o naselju na Castle Hill iz 1. stoletja pred našim štetjem, morda povezani s širšimi kulturnimi spremembami, ki so se pojavile v jugovzhodni Britaniji v tem času, in so povezane s prihodom Belgov. V Cambridgeu je bil odkrit tudi dokaz o razširjenosti rimske naselbine, vključno s številnimi kmetijami in vasmi v okrožju Cambridge Newnham.
Srednji vek Po odhodu Rimljanov so ozemlje okoli Castle Hilla zavzeli Sasi in ga preimenovali v Grantabrycge (Most čez reko Granta). Ko je reka Granta postala znana kot reka Cam, se je ime spremenilo v Cambridge (V srednji angleščini Cambridge izhaja iz besede Camboricum, kar pomeni 'prehod' ali 'brod' čez reko). Na tem območju so našli anglosaške grobove. Iz anglosaških časov je imel Cambridge koristi od dobrih trgovinskih povezav čez težko prehodna močvirja. V 7. stoletju je bilo mesto manj pomembno, Beda Častitljivi ga opisuje kot malo uničeno mesto, ki ima grobišče Eteldreda. Cambridge je omenjen v anglosaški Chronicle kot Grantebrycge v obdobju, ko je obstajalo naselje na obeh straneh reke in je stal Cambridge na meji med vzhodno in srednjo Anglijo. thumb|Cerkev St. Bene't, najstarejša ohranjena stavba v Cambridgeu. 800 Years of Death and Disease in Cambridge: St Bene't's Church .
Prihod Vikingov v Cambridge je bil zabeležen v Anglosaški kroniki v letu 875. Vikinški zakon Danelaw je bil uveden leta 878. Vikinške učinkovite trgovalne navade so povzročile hitro rast naselja. V tem obdobju se je center mesta premaknil od Castle Hilla na levem bregu reke, na območje znano kot Quayside na desnem bregu. Po odhodu Vikingov so ponovno zavladali Sasi, gradili so cerkve (med njimi cerkev St Bene't), uredili nabrežja, trgovske hiše in kovnice, ki so izdelovale kovance z imenom mesta skrajšano Grant.
Leta 1068, dve leti po normanski osvojitvi Anglije, je Viljem Osvajalec zgradil grad (Mota (grad)|mota) na Castle Hill. Tako kot drugod po osvojitvi, je tudi Cambridge padel pod nadzor kralja in njegovih namestnikov. Okrogla cerkev Božjega groba izvira iz tega obdobja.
Prvo listino mesta je Cambridgeu dodelil Henrik I. med letoma 1120 in 1131. Mesto je imelo monopol nad vodnim prometom in pobiranjem cestnine, kot tudi pravico do sodišča. V letu 1209 je bila ustanovljena Univerza, ki so jo ustanovili oxfordski študentje, ki so bežali pred sovražnimi meščani iz Oxforda. Peterhouse je najstarejša šola, ki še vedno obstaja in je bila ustanovljena leta 1284.
Cambridge je imel v srednjem veku pomembno judovsko skupnost, ki se je osredotočala na to, kar je danes znano kot Prehod vseh svetnikov, takrat znan kot Judovstvo. V bližini je stala sinagoga. Januarja 1275 je Eleanora Provansalska izgnala Jude iz vseh mest v svojih ozemljih, Judom iz Cambridgea pa je bilo ukazano, naj se preselijo v Norwich.
Leta 1349 je Cambridge prizadela črna smrt (kuga). Nekaj zapisov je ohranjenih, 16 od 40 učenjakov na Kings Hall je umrlo. Severni del mesta je bil močno prizadet in je skoraj izumrl. Nadaljnje upadanje števila prebivalcev se je zgodilo po drugi epidemiji leta 1361. V pismu škofa iz Elya piše, da predlaga, da se dve župniji v Cambridgeu združita, saj ni bilo dovolj ljudi, da bi napolnili še eno cerkev. Več kot tretjina angleških duhovnikov je umrlo od kuge. Štiri nove šole s sedežem na Univerzi so v naslednjih letih usposabljale nove duhovnike in sicer Gonville Hall, Trinity Hall, Corpus Christi in Clare.
Leta 1382 je bil revidiran mestni statut, ki je vplival na »manjšanje svoboščin, ki jo je uživala skupnost«, zaradi udeležbe v kmečkem uporu. Statut je prenesel nadzor nad peki in pivovarji, nad utežmi in merami in preprodajo in prodajo na debelo, od mesta na univerzo.
Ena najbolj znanih stavb v Cambridgeu, King's College Chapel (Kapela Kraljevega kolidža), se je začela graditi leta 1446 na ukaz kralja Henrik VI. Projekt je bil zaključen leta 1515 v času vladavine kralja Henrika VIII. Stavba je postala sinonim za Cambridge in se trenutno uporablja v logotipu mestnega sveta Cambridgea. thumb|Peterhouse je bil prvi kolidž ustanovljen na Univerzi Cambridge
Novi vek Po številnih smrtih v mestu zaradi kuge, so bile izboljšane zdravstvene razmere, z izgradnjo kanala Hobson Conduit v začetku leta 1600 pa pripeljana sveža voda. Vodni sistem je pripeljal vodo iz Nine Wells, ob vznožju hribovja Gog Magog, v center mesta.
Cambridge je igral pomembno vlogo v začetku angleške državljanske vojne, ko je bil sedež Eastern Counties Association, organizacije, ki je upravljala regionalno vojsko v vzhodni Angliji, ki je postala temelj parlamentarnih vojaških prizadevanj pred nastankom novega modela armade. Leta 1643 je nadzor nad mestom prevzel parlament oziroma Oliver Cromwell, ki je bil izobražen na Univerzi v Sidney Sussex College. Mestni grad je bil utrjen z vojaki tam nastanjenimi, nekaj mostov je bilo uničenih za pomoč pri obrambi. Čeprav so sile rojalistov prišle 3 km od mesta leta 1644, obramba nikoli ni bila uporabljena.
V 19. stoletju se je Cambridge, podobno kot številna druga angleška mesta, hitro širil. To je bila delno posledica daljše pričakovane življenjske dobe in izboljšanja kmetijske proizvodnje, kar je vodilo do povečane trgovine v mestnih trgih. Prostorski akti iz let 1801 in 1807 so omogočili širitev mesta na odprta polja tako, da so se na koncu leta 1912 in ponovno leta 1935 meje mesta močno razširile na področja, kot so Chesterton, Cherry Hinton, Fen Ditton, Trumpington in Grantchester.
Železnica je prišla v Cambridge leta 1845 z odprtjem linije Great Eastern od Londona do Norwicha, po tem ko se je v začetku temu upiral. Postaja je bila na pritisk Univerze zgrajena zunaj centra mesta. S prihodom železnice in z njo povezanim zaposlovanjem se je mesto širilo na območje okoli postaje, danes Romsey Town. Železniška povezava z Londonom je spodbudila izgradnjo težke industrije, kot so proizvodnja opeke, cementa in slada.
20. stoletje Od leta 1930 do 1980 se je velikost mesta povečala za več velikih sosesk. Največje na območju severno od reke, kjer so zdaj soseske East Chesterton, King's Hedges in Arbury, kjer je živel nadškof Rowan Williams in delal kot pomočnik duhovnik v začetku leta 1980.
Med drugo svetovno vojno je bil Cambridge pomembno središče za obrambo vzhodne obale. Mesto je v času vojne postalo vojaško središče s centrom za usposabljanje R.A.F. in regionalni sedež za Norfolk, Suffolk, Essex, Cambridgeshire, Huntingdonshire, Hertfordshire in Bedfordshire. Samo mesto je doživelo dokaj malo nemških bombnih napadov, ti so bili usmerjeni predvsem na železnice. Zgodovinske zgradbe niso bile poškodovane. Leta 1944 je bilo tajno srečanje vojaških voditeljev, ki so v Trinity College postavili temelje zavezniške invazije na Evropo. Med vojno je Cambridge služil kot evakuacijski center za več kot 7000 ljudi iz Londona, kot tudi za del Londonske univerze.
Cambridge je dobil svoj mestni statut leta 1951 kot priznanje njegovemu zgodovinskemu in upravnemu pomenu in gospodarskim uspehom. Cambridge nima stolnice, ki je tradicionalno predpogoj za status mesta, zato spada v škofijo Ely. Leta 1962 je Cambridge dobil prve nakupovalne arkade, sodišče, odprto na Drummer Street, ki je bilo porušeno leta 2006. Druga nakupovalna arkada sledi na Lion Yard, kjer je bila osrednja knjižnica za mesto in Grafton center, ki je nadomestil stanovanjsko naselje Victorian, ki je bilo v slabem stanju. Ta zadnji projekt je precej sporen.
Mesto je dobilo svojo drugo univerzo leta 1992, ko Anglia Polytechnic postala Anglia Polytechnic University. Preimenovana v Anglia Ruskin University v letu 2005 ima institucija svoj izvor v Cambridge School of Art, ki jo je ustanovil John Ruskin leta 1858. Open University je tudi v mestu, s pisarnami na Hills Road. Mestni svet Cambridgea namerava obnoviti območje okoli koncertne dvorane Corn Exchange in načrtuje izgradnjo drsališča.
Geografija Cambridge se nahaja približno 80 km severnovzhodno od Londona. Mesto se nahaja v ravninskem območju z relativno nizko ležečim terenom južno od Fens, ki se giblje med 6 in 24 metrov nadmorske višine. Mesto je bilo v zgodovini obdano z nizko ležečimi mokrišči, ki so bila izsušena ko se je mesto razširilo.
Geološko sestavo tal predstavlja glina iz obdobja spodnje krede in apnenec, lokalno poznan kot Cambridge Greensand, prekrit s plastjo gramoza. Plast fosfatnih vozličkov (koprolitov) pod laporjem so v 19. stoletju kopali za gnojilo. To je bila glavna industrija v okrožju in prinašala dobičke družbam, dokler zakon iz leta 1894 in konkurenca iz Amerike, nista končala proizvodnje.
Reka Cam teče skozi mesto severno od naselja Grantchester. Meji z vodnimi travniki znotraj mesta, kot so Sheep's Green, kot tudi stanovanjskimi soseskami. Kot večina mest ima sodobni Cambridge velika predmestja in gosto pozidana področja. Center mesta obsega predvsem trgovske in zgodovinske stavbe in velike zelene površine, kot so Jesus Green, Parker's Piece in Midsummer Common. Mnoge ceste v centru so rezervirane za pešce. Rast prebivalstva ima za posledico gradnjo novih stanovanj v naseljih kot so CB1 in Accordia v bližini železniške postaje in načrtovani razvoj Clayfarm in Trumpington Meadows, na južnem delu mesta.
Klima Cambridge ima trenutno dve uradni vremenski opazovalni postaji: National Institute of Agricultural Botany (NIAB), približno 3 km severno od centra mesta in Cambridge University Botanic Garden, približno 1,5 km južno od mestnega središča. Mesto ima primorsko podnebje, na katerega močno vpliva zalivski tok.
Nahaja se v najbolj sušni regiji Velike Britanije, ima povprečje padavin okoli 570 mm na leto. Snežnih padavin je zelo malo. Zaradi nizke nadmorske višine, so poletne temperature nekoliko višje, okoli 28,3 ° C. Absolutna najnižja temperatura je bila zabeležena v Botaničnem vrtu je bila -17,2 ° C v februarju 1947. Sončnega obsevanja imajo okoli 1500 ur na leto
Upravljanje Lokalna uprava thumb|right|250px|Karta volilnih okrajev v mestu.