Vojaški red Virtuti Militari (latinsko Za vojaške vrline, ) je najvišje vojaško odlikovanje Poljske, ki se podeljuje za junaštvo in pogum v vojni. Red je leta 1792"22 czerwca 1792 roku ustanowienie Orderu Wojennego Virtuti Militari". www.wspolnota-polska.org.pl (poljščina). Pridobljeno 28. februarja 2009. ustanovil poljski kralj Stanislav II. Avgust in je najstarejše vojaško odlikovanje na svetu, ki se še podeljuje.
Podeljuje se v petih razredih za osebno junaštvo ali, poveljnikom, za vodenje enot. "Order Wojenny Virtuti Militari". www.prezydent.pl (poljščina). Arhivirano iz izvirnika 15. septembra 2006. Pridobljeno 28. februarja 2009. Red Virtuti Militari je enakovreden nekaterim drugim redovom, na primer britanskemu Viktorijinemu križcu in ameriški Medalji časti.
Poljska je bila kmalu po ustanovitvi reda leta 1795 razdeljena in uničena. Podeljevanje reda je bilo ukinjeno, njegovo nošenje pa prepovedano. Kasneje je bilo odlikovanje večkrat ponovno uvedeno, preimenovano in prepovedano, njegova usoda pa je natančno odražala nestanovitnost poljske države. V času obstoja je odlikovanje prejelo več tisoč vojakov in častnikov, tako poljskih kot tujih, več mest in ena ladja. Po letu 1989 še ni bilo podeljeno.
Začetki 300px|thumb|right|Medalje Virtuti Militari iz leta 1792
Vojni red Virtuti Militari je vso svojo zgodovino delil usodo svoje države, bil večkrat ukinjen in ponovno uveden.
Red je ustanovil kralj Stanislav II. Avgust je v spomin na zmagovito bitko pri Zelencah 22. junija 1972. Sprva je obsegal dve stopnji: zlato medaljo za generale in častnike ter srebrno za podčastnike in navadne vojake. Do avgusta 1792 je bil izdelan statut odlikovanja, ki je temeljil na statutu avstrijskega Vojaškega reda Marije Terezije. Odlikovanje je z uredbo spremenilo obliko iz medalje v križ, ki se od takrat ni bistveno spremenil. V red je bilo uvedenih pet stopenj.
thumb|left|200px|Józef Poniatowski
Prvi prejemniki odlikovanja so bili člani ustanovnega odbora. Med poljsko-rusko vojno za obrambo ustave leta 1792 je bilo z redom Virturi Militari odlikovanih 63 častnikov in 290 podčastnikov in vojakov. Statut nikoli ni bil v celoti uveljavljen, saj je kralj kmalu po njegovi uvedbi pristopil k Targoviški konfederaciji, ki je 29. avgusta 1792 odpravila odlikovanje in prepovedala njegovo nošenje. Nove poljske oblasti so lahko vsakogar, ki je nosil odlikovanje, degradirale in izključijo iz vojske.
23. novembra 1793 je Grodnenski sejm ponovno uvedel odlikovanje, vendar je bilo na vztrajno zahtevo ruske carice Katarine Velike že 7. januarja 1794 ponovno prepovedano. Le leto pozneje je poljsko-litovska Republika obeh narodov delila usodo svojega odlikovanja, ko so si njene sosede v razdelitvah Poljske prisvojile še tisto, kar je ostalo od skupne države. Istega leta je kralj Stanislav II. abdiciral. Med njegovo vladavino je bilo podeljenih 526 odlikovanj: 440 srebrnih medalj in križcev, 85 zlatih medalj in križcev ter 1 poveljniški križec.
Med najbolj znanimi prejemniki Virtuti Militari v tem obdobju sta bila knez Józef Poniatowski (1763–1813) in Tadeusz Kościuszko (1746–1817), oba sposobna vojaška poveljnika med vojno za obrambo ustave in Kościuszkovim uporom.
Trakovi Virtuti Militari100px|centerSrebrni križ100px|centerZlati križ 100px|centerViteški križ100px|centerPoveljniški križ100px|centerVeliki križ z zvezdo
Vojvodina Varšava thumb|200px|Knez Józef Poniatowski z zvezdo Virtuti Militari Leta 1806 je bil generalporočnik knez Józef Poniatowski povišan v vrhovnega poveljnika vseh sil Vojvodine Varšave, kratkožive poljske države, povezane z Napoleonom I. Francoskim. Kot eden prvih prejemnikov Virtuti Militari je Poniatowski vztrajal pri ponovni uvedbi odlikovanja. 26. decembra 1806 je kralj Saške in vojvoda Varšave Fryderyk August Wettin končno sprejel njegov predlog in ponovno uvedel Virtuti Militari kot najvišje vojaško priznanje za poljske vojake, ki so se borili na francoski strani v napoleonskih vojnah. Uradno ime odlikovanja je bilo spremenjeno v Vojaška medalja Vojvodine Varšave, vendar so vojaki ostali zvesti prejšnjemu imenu. Kraljevi odlok je uvedel tudi nov sistem razredov. Razred podeljenega odlikovanja je bil odvisen od čina prejemnika:
I. razred – Veliki križ (z zvezdo) II. razred – Poveljniški križ (Krzyż Komandorski, za poveljnike divizij) III. razred – Viteški križ (Krzyż Kawalerski, za brigadirje, polkovnike in majorje) IV razred – Zlati križ V. razred – Srebrni križ
200px|thumb|right|Józef Chłopicki
Sprva je imel vsak visok poveljujoči častnik kvoto Virtuti Militari, ki jo je podelil svojim vojakom. Sistem je bil kmalu spremenjen in od takrat se je red običajno podeljeval centralno za posamezna hrabra dejanja na predlog prejemnikovih poveljujočih častnikov. Po odloku, objavljenim 10. oktobra 1812, je imel vsak prejemnik zlatega ali srebrnega križca pravico do letne plače do povišanja v častnika ali dosmrtno, če je bil demobiliziran. Med napoleonskimi vojnami se je uveljavila sedanja tradicija podeljevanja odlikovanja Virtuti Militari vojakom pred njegovo enoto. Med letoma 1806 in 1815 je bilo poljskim vojakom, ki so se bojevali na vseh frontah, od Santo Dominga do Rusije in od Italije do Španije, podeljenih 2569 križcev.
Med znanimi prejemniki medalje v tem obdobju sta bila general Jan Henryk Dąbrowski (1755–1818), organizator poljskih legij v Italiji med napoleonskimi vojnami, po katerem je poimenovana poljska himna Mazurek Dąbrowskiego, in general Józef Chłopicki (1771–1854). 20. maja 1809 je narednica Joanna Żubr postala prva ženska, ki je prejela odlikovanje (V. razreda) za sodelovanje v napadu na Zamość.
Kongresna Poljska 180px|thumb|left|Viteški križ Virtuti Militari iz novembrske vstaje leta 1831
Leta 1815 je bila na Dunajskem kongresu, na katerem so evropske sile reorganizirale Evropo po napoleonskih vojnah, ustanovljena Kraljevina Poljska, neuradno znana kot Kongresna Poljska. Država je imela desetino površine in petino prebivalstva Republike obeh narodov in bila v personalni uniji z Rusijo. V poljskem Kongresu so medaljo Virtuti Militari preimenovali v Poljsko vojaško medaljo. Statuti Virtuti Militari in privilegiji, podeljeni prejemnikom, so ostali nespremenjeni. Za podeljevanje odlikovanj veteranom Napoleonovih pohodov v letih 1812, 1813 in 1814 je bila ustanovljena posebna komisija. Do leta 1820 je bilo podeljenih 1213 križev vseh razredov. 5. junija 1817 so bili s kraljevim odlokom vsi prejemniki zlatega križa Virtuti Militari povišani v častnike.
Takratna Kraljevina Poljska je bila ena redkih ustavnih monarhij v Evropi, s cesarjem Ruskega imperija kot poljskim kraljem. Država je dobila eno od najbolj liberalnih ustav v Evropi devetnajstega stoletja, čeprav se je zelo razlikovala od poljske ustave pozne Republike obeh narodov, sprejete 3. maja. Poljska želja po svobodi in spoštovanju tradicionalnih privilegijev je bila vir stalnih trenj med Poljaki in Rusi. Glavna težava je bila v tem, da carji, ki so imeli v Rusiji absolutno oblast, tudi na Poljskem niso želeli nobenih omejitev svoje vladavine. Ruski car Nikolaj I. se je leta 1825 odločil, da se ne bo okronal za poljskega kralja, in je še naprej omejeval poljske svoboščine. Kot odgovor na večkratno krčenje poljskih ustavnih pravic je poljski parlament leta 1830 odstavil carja kot poljskega kralja. Izbruhnila je novembrska vstaja, na katero se je car odzval z rusko vojsko.
Po izbruhu vstaje proti Rusiji je poljski Sejm 19. februarja 1831 odredil, da se odlikovanju vrne v prvotno ime Red Virtuti Militari. Med 3. marcem in oktobrom tega leta je bilo podeljenih 3863 križev. Med prejemniki srebrnega križca so bile tri ženske:
Józefa Kluczycka, glavna kirurginja 10. linijskega pehotnega polka, Józefa Daniela Rostowska, rojena Mazurkiewicz, pomočnica kirurga 10. linijskega pehotnega polka, in Bronisława Czarnowska, kadetka v 1. konjeniškem polku "Augustów" Po zatrtju vstaje je car Nikolaj I. odlikovanje ukinil in prepovedal njegovo nošenje. 31. decembra 1831 je bilo odlikovanje Virtuti Militari nadomeščeno s Poljskim znakom časti (Polski Znak Honorowy), natančno kopijo izvirnega križa, ki pa so ga podeljevali samo Rusom za zasluge carskim oblastem.
Republika Poljska thumb|250px|General John Pershing drugi častniki prejemajo Virtuti Militari s strani predsednika vlade Ignacyja Paderewskega na poljskem veleposlaništvu v Washingtonu, D.C. 14. marca 1921
Poljska je ponovno pridobila neodvisnost leta 1918. Druga republika Poljska in oljski Sejm sta 1. avgusta naslednje leto ponovno uvedla Virtuti Militari pod novim uradnim imenom, "Vojaško priznanje Virtuti Militari" (Order Wojskowy Virtuti Militari). Sprejet je bil tudi nov statut odlikovanja in ponovno uveden sistem razredov, uveden v Vojvodini Varšavi. Po novem statutu so lahko križe vseh razredov podelili različnim razredom vojakov in za različna dejanja:
Veliki križ z zvezdo – I. razred: poveljniku, ki je dosegel zmago v bitki strateškega pomena, ki je povzročila popoln poraz sovražnika, ali uspešno obrambo, ki je odločila o usodi akcije. Poveljniški križec – II. razred: poveljniku, ki je dosegel opazno taktično zmago ali hrabro in uspešno obrambo težkega položaja. Viteški križec – III. razred: častnikom, podčastnikom in navadnim vojakom, ki so bili predhodno odlikovani z zlatim križcem, za dejanja izjemnega poguma, tveganje za življenje ali izjemno poveljevanje svojim četam. Zlati križec – IV. razred: častnikom, ki so poveljevali svojim četam z izjemnim pogumom in hrabrostjo, ter podčastnikom in navadnim vojakom, ki so bili predhodno odlikovani s srebrnim križcem, za dejanja izjemnega poguma in nevarnosti življenja na bojnem polju. Srebrni križec – V. razred: častnikom, podčastnikom in navadnim vojakom za izredna dejanja hrabrosti in nevarnosti življenja na bojnem polju.
Vsak prejemnik Virtuti Militari, ne glede na čin ali delovno mesto, je prejel letno plačo 300 zlotov. Med drugimi privilegiji prejemnikov je bila tudi predkupna pravica pri nakupu državnega zemljišča ali kandidaturi za državno službo. Otroci prejemnikov so dobili dodatne točke pri izpitih v državnih šolah in na univerzah. Prejemniki Virtuti Militari so dobili tudi pravico, da jih pozdravijo drugi vojaki enakega čina in podčastniki, navadni vojaki pa so lahko po prejemu odlikovanja napredovali v naslednji višji čin.
thumb|150px|levo|Red Virtuti Militari na grobu neznanega vojaka, Varšava thumb|levo|150px|Grb Lvova z odlikovanjem Virtuti Militari
Novi kapitelj odlikovanja (Kapituła Orderu Virtuti Militari) je sestavljalo dvanajst prejemnikov križcev, po štirje iz I., II. in III. razreda. Vodja kapitlja je bil maršal Poljske Józef Piłsudski, edini še živeči Poljak, odlikovan z Velikim križem z zvezdo. Kot vrhovni poveljnik poljske vojske je lahko s soglasjem kapitlja podeljeval odlikovanja I. do III. razreda, na prošnjo poveljnika divizije ali brigade pa odlikovanja IV. in V. razreda. Za praznik Virtuti Militari je bil izbran poljski državni praznik 3. maj.
1. januarja 1920 je Józef Piłsudski podelil prve križce enajstim članom začasnega kapitlja. 22. januarja 1920 so bili v počastitev obletnice izbruha januarske vstaje z Virtuti Militari uradno odlikovani prvi vojaki in častniki za svoja dejanja med prvo svetovno vojno in poljsko-ukrajinsko vojno. Do leta 1923, ko je bilo podeljevanje novih odlikovanj ustavljeno, je kapitelj podelil križce 6589 prejemnikom. Večina prejemnikov so bili veterani poljsko-sovjetske vojne, pa tudi veterani vseh vojn, v katerih so se bojevali poljski vojaki v 20. stoletju, tudi januarske vstaje. Med prejemniki srebrnega križca sta bili dve mesti, Lvov in Verdun, pa tudi prapori štirinajstih pehotnih polkov, šestih konjeniških polkov, inženirskega bataljona, enote ženske pomožne službe in dvanajstih topniških enot.