Karla Bulovec-Mrak, slovenska kiparka in risarka, * 21. oktober 1895, Bled, † 23. avgust 1957, Golnik.
Poročena je bila s književnikom I. Mrakom. Po končanem učiteljišču v Ljubljani je študirala kiparstvo na Akadamiji upodabljajočih umetnosti v Pragi, ki ga je končala leta 1922. Od 1922 je živela in ustvarjala v Ljubljani. Pred 2. svetovno vojno se je posvečala predvsem kiparstvu, po vojni pa v večji meri risbi. Njena mogočna, karakterno poudarjena figuralna plastika je dobivala priznanja kritikov, ne pa tudi naročnikov za izvedbo v odpornem materialu; v mavcu so se od večjih plastik ohranili osnutek za izvedbo spomenika I. Cankarju na Vrhniki (1929), kip indijanskega poglavarja Tecumseha na želvi (dvajseta) in model za spomenik A. M. Slomšku v Mariboru (1936), ki danes (od leta 1996) stoji, ulit v bronu, v Celju pri opatijski cerkvi, ter portreti njenega soproga, dramatika Ivana Mraka, igralca Milana Skrbinška (1936) ter pisateljice Gelč Jontes ("Dekle z baretko", pred 1936). V slogu ekspresionizma je razvila grčasto modelacijo, ki napoveduje t. i. art brut (surovo umetnost), vendar je v sorazmerjih in zasnovi plastične modelacije ostala blizu realizmu. Določena javnost se je norčevala iz njenih kiparskih del na podlagi njenega priimka. Podobne likovne značilnosti so kazale tudi njene risbe, portreti in religiozni motivi. V svetovnem merilu je bila izjemna po osredotočanju na portretne motive mrtvih mačk, ki še niso primerno ovrednoteni. Razstava leta 1954 v Moderni galeriji je še za časa umetničinega življenja izrazila priznanje umetniškemu delu Karle Bulovec Mrak, imela je tudi umetniško pokojnino, njeno delo pa je ponovno odkrila in najbolj natančno predstavila razstava v Cankarjevem domu, ki jo je leta 2003 priredil Lev Menaše skupaj z vodjo galerije, Nino Pirnat Spahić; ob razstavi je izšel obsežen katalog s popisom avtoričinih del, študijami, z orisom biografije, ki ga povzema zapis spodaj, ter bibliografijo in odlomki avtoričine pisemske korepondence. Leta 2014 je bil na podlagi tega gradiva na pobudo Nataše Gaši v produkciji RTV Slovenija narejen 15-minutni igrano-dokumentarni film, ki je bil predvajan v sklopu televizijskih oddaj z naslovom "Pozabljeni Slovenci" 24. avgusta 2015.
Življenje in delo Rojena je bila kot Karolina Marija, materi Evfemiji Deperis (grškega rodu) in očetu Ivanu/Janezu Jakobu Bulovcu, trgovcu tržaške provenience; v družini sta še bili sestri, Marija Antonija in Štefka Bulovec, pozneje knjižničarka; v pismih se omenja tudi polsestra Ivana Antonija, ki je delovala v redu šolskih sester.
Karla Bulovec je odraščala na Bledu, v hiši na naslovu Grad 24, ki je pogorela leta 1908. Leta 1904 je v Ljubljani kot gojenka uršulinskega samostana obiskovala mestno šolo (Übungs- und Bürgerschule), do leta 1911. Šolanje je nadaljevala na učiteljišču pri uršulinkah, do leta 1915. Kot je pisal o tem obdobju njen poznejši življenjski sopotnik, dramatik Ivan Mrak, "/p/unčk in igračk kot otrok ne prenaša. Krištof Schmidt in literatura za odraščajoče gospodične so ji ogabnost. Vse sladko in čustvenjaško odklanja, hlastno pa prebira Karla Maya. /.../ Akoravno je vseskozi odličnjakinja, med poukom skrivoma kipari, rezlja v les in riše." V tem času je tudi prijateljevala z Janezom Jalnom, ki se je prek sošolca na semenišču, bratranca Karle Bulovec, Jožeta Bulovca, zagledal vanjo, skupaj sta šla v hribe in se pogovarjala o umetnosti.O tem pričajo tri pisma Jožeta Bulovca Janezu Jalnu. Nanju je opozoril France Pibernik. O tem piše tudi Literarni Atlas Ljubljane Marjana Dolgana et al., pod geslom Janez Jalen, p. 82. ZRC Sazu, 2014. Po maturi na učiteljišču se je zaposlila kot učiteljica v uršulinski šoli (nižji gimnaziji) v Mekinjah. Leta 1916 je živela v Ljubljani in si prizadevala dobiti mesto v 4-razrednici v Trebnjem; z novim šolskim letom ji je najbrž uspelo, oz. v Šentvidu pri Stični. Proučevala je Michelangelovo in Leonardovo umetnost in razmišljala o študiju na likovni akademiji. V tem času se je spoznala s slikarjem Ferdom Veselom, živečim na Grumlofu, ki ji je dajal napotke za likovno ustvarjanje. Med njima se je zgodila ljubezenska romanca, a ker se Ferdo Vesel izkaže kot "divjak" in "sirovina", se razideta. Nastal je njen portret, ki ga je naslikal Ferdo Vesel.
Leta 1918 se je odpravila na likovno akademijo, ker je bila ženska, so bile njene možnosti za študij zelo omejene. V pismih je pisala: "Če dobim štipendijo, ostanem najbrže na Dunaju, da se učim privatno. Potem prosim šele na akademijo. Kam? Za ženske le v Weimar-u in Berlinu." Najprej je šla v München, mesto je nanjo napravilo dober vtis ("vsa čast Bavarcem", piše v pismu),Pisma prijateljici, objavljena v katalogu ob razstavi v Cankarjevem domu 2003. nato na Dunaj. Tam naj bi jo na vratih odpravil kar vratar, z besedami "Fraülein, naša akademija je čisto zanič. Ne izgubljajte časa." Prizadevala si je dobiti štipendijo (najbrž za likovno akademijo v Pragi), a ker so ji gmotne razmere onemogočale čakanje na odgovore, je sprejela službo domače učiteljice v Vizovicah na Moravskem. Tu so nastali prvi kipi, ki so dokumentirani v pismih. "Zmodelirala sem mal relief. Staro gospo, stotnikovo mater. Pravijo, da se mi je izvanredno posrečilo. Čudijo se, mene pa grize, ker ne vidim onega dobrega na delu." Avgusta 1918 je odšla v Prago, kjer se je kot ženska na Akademijo upodabljajočih umetnosti lahko vpisala le z odobreno prošnjo ministrstva na Dunaju; pomoč pri tem ji je ponudil akademijski profesor Jan Štursa. Karla Bulovec je medtem obiskovala umetnoobrtno šolo, iskala finančno podporo in živela v velikem pomanjkanju. Leta 1919 se je septembra kot izredna študentka vpisala na Akademijo upodabljajočih umetnosti (Akademija vytvarnyh uméni) v Pragi. S svojim risarskim načinom naj bi pri profesorju Štursi vzbudila veliko pozornost, ta naj bi bil, kot v eni od svojih "anekdot" piše Ivan Mrak, "prisiljen ji dati poseben kabinet, ker je njen način risbe potegnil za sabo vse njegove učence." Leta 1920 je Karla Bulovec ustvarjala v svojem ateljeju, v katerem se "bori z ilovico, ker so kamen in dleta predraga" V velikem pomanjkanju je živela z zaročencem Jendom Novakom,Karla Bulovec ga je v svoji afiniteti do indijaneric (v otroštvu je brala Karla Maya!) krstila za Inda. Z njim se je nameravala poročiti, a po Ivana Mraka pripovedi naj bi na stopnicah praškega magistrata zbežala. (I. Mrak: Sedmero vizij Karle Bulovčeve, Ljubljana: 1999, p. 171.) glasbenikom, ki se preživlja kot štukater; sestra Štefka Bulovec ji je iz Ljubljane v pismih prenašala povabila Riharda Jakopiča, ki jo je vabil, da bi sodelovala na razstavah v Jakopičevem paviljonu. Leta 1922 je Karla Bulovec prvič javno razstavila svoja dela v okviru kluba praških študentov Tvrdošíjny. Junija je diplomirala iz kiparstva na praški akademiji. Preselila se je v Ljubljano, delavnico je imela na Golovcu.
Julija 1924 je uradno izstopila iz Cerkve.Glede na pisno korespondenco (gl. Karla Bulovec Mrak 1895--1957, 2003) in navedbe Ivana Mraka (Nekaj beležk ..., 1987) naj bi Karla Bulovec iz cerkve izstopila že v Pragi leta 1922. Datum izstopa, 21. 7. 1924 je naveden na zadnji strani njenega rojstnega lista, potrjen z žigom ljubljanskega magistrata. Decembra istega leta se je kot kiparka prvič javno predstavila v Ljubljani, in sicer na skupinski razstavi v Jakopičevem paviljonu, skupaj z Rihardom Jakopičem, Matijo Jamo, Ferdom Veselom in drugimi. Leta 1925 je stanovala pri Dani Pajnič, eni prvih slovenskih oblikovalk keramike, ki ji je na Dunajski cesti 66 v Ljubljani izdelala skromen atelje. Spoznala se je z enajst let mlajšim dramatikom Ivanom Mrakom, ki je pozneje postal njen soprog; predstavi ju igralka Marja Gorčeva. Konec decembra leta 1928 je imela svojo prvo samostojno razstavo kiparskih del v Mali dvorani Narodnega doma v Ljubljani, ki jo je priredil Klub prijateljev umetnosti Karle Bulovčeve, otvoril pa jo je Josip Vidmar. Kritika jo "raztrga"."Jaz in pa z menoj vsakdo, ki ima vsaj troho pojma o kiparstvu, bo dejal, da to ni kiparstvo. Da morda bo kdaj, a danes še ni. Je kiparstvo, res, v kolikor so kruhovi cmoki plastika, a več ne." (Rajko Ložar: Zadnje razstave v letu 1928, Dom in svet 42/1--2 (1929), pp. 61--62.)
Janez Rožencvet je pisal, da je kritika padla po njej s silo, "ki preseneča celo pri nas, ki smo vajeni gorjačarskega tona." (v: Ženski svet VII/3 (1929), p. 65, Karla Bulovčeva). Tudi zaradi Ivana Mraka, njegove eksecntričnosti oz. dramskih uprizoritev je vključena v nekaj (malo)meščanskih afer.Na uprizoritvi "Obločnice, ki se rojeva", za katero je dramatik igralce poiskal prek oglasa v Jutru, je vstopnino pobirala in luči prigašala in ugašala Karla Bulovec. Občinstvo, ki se je razdelilo na dva nasprotujoča si tabora, se je po predstavi steplo. Za pomiritev so posegli vmes gasilci, ki so iz varnostnih razlogov Bulovčevo, Mraka in dva igralca napotili skozi zasilni izhod. (Literarni atlas Ljubljane, 2014: p. 142) Leta 1930 sta se z dramatiom Ivanom Mrakom poročila s posebnim škofovim dovoljenjem v frančiškanski cerkvi v Ljubljani, ker eden od njiju ni imel konfesije. Na svoja likovna dela se je podpisovala z monogramom KMB, ki ga je čez leto, dve spremenila v KBM. S soprogom sta živela v Ljubljani, na Rimski cesti, v sobi hiše gostilne, današnje restavracije in hotela, Pri Mraku.Oče Ivana Mraka je kupil hišo leta 1908 in vodil v njej gostilno Pri starem Rimljanu, pozneje imenovano Pri Mraku, kakor še danes. (Literarni atlas Ljubljane, 2014: p. 141)