Poškodbe zaradi ponavljajočih se gibov (poznane tudi kot poškodbe zaradi ponavljajočega stresa, poškodbe zaradi ponavljajočega gibanja, ponavljajoče gibalne motnje, kumulativna travmatična obolenja, sindrom poklicne preobremenjnosti, sindrom preobremenjenosti, lokalne mišično-kostne motnje so poškodbe mišično-skeletnega ter živčnega sistema, ki jih lahko povzročijo ponavljajoče se naloge, močni napori, vibracije, mehanska kompresije (primer: pritisk telesa in okončin proti trdim površinam) ter dolgotrajni in nepravilni položaji telesa in okončin.http://www.state.nj.us/health/eoh/peoshweb/ctdib.htm
Tipi poškodb zaradi ponavljajočih se gibov, ki zadevajo uporabnike računalnikov, so nespecifične bolečine v rami ali z delom povezane bolečine zgornjih okončin. Stanje, kot je poškodba zaradi ponavljajočih se gibov, je vezana tako na fizični, kot na psihosocialni dejavnik stresa.Macfarlane, Hunt, Silman. Role of mechanical and psychosocial factors in the onset of forearm pain: prospective population based study. BMJ. 2000
Vzroki Poškodbe zaradi ponavljajočih se gibov imajo po prepričanju mnogih vzroke v življenjskem slogu ljudi, ki nima nobenega, oziroma zelo malo poudarka na ergonomiji (recimo ko delamo z računalnikom, vozimo avtomobil, potujemo, sedimo, ležimo ...). Najpreprostejši vzroki za nastanek poškodb zaradi ponavljajočih se gibov lahko nastanejo že zaradi preprostih, vendar napačno izvedenih vsakodnevnih opravil, recimo uporabe topega noža pri rezanju zelenjave.
Ostale tipične navade, ki po mnogih virih pripomorejo in vodijo k nastanku poškodb: Branje knjig oziroma delanje raznih opravil na način, da gledamo strmo navzdol. Spanje na neustrezni postelji/ležišču ali sedenje na slabem fotelju v neustrezni poziciji. Prenašanje pretežkih šolskih torb in nahrbtnikov. Držanje telefonske slušalke z ramo in vratom. Predolgo gledanje televizije v nepravilnem položaju (preveč na levem oziroma desnem boku). Spanje pred televizijo. Spanje z naprej nagnjeno glavo med potovanjem z avtomobilom, avtobusom, vlakom. Prekomerno nerodno uporabo rok, zapestja, hrbta, vratu, in tako naprej. Prekomerno uporabo računalnika, zlasti igranja videoiger. Napačna drža pri sedenju ozirima napačna izbira sedala.
Bolezen Simptomi Sledeče pritožbe so tipične pri bolnikih, pri katerih bi lahko diagnostificirali bolezen poškodb zaradi prekomernih gibov:
Kratki rafali neizmerne bolečine v rokah, hrbtu, ramenih, zapestjih, dlaneh ali palcih (značilna je razpršenost bolečine - bolečina se širi na številna področja). Bolečina se z aktivnostjo še povečuje. Bolnik se počuti šibko, pomanjkuje mu tudi vzdržljivosti. Prisoten je neprijeten občutek napetosti in pekoča bolečina v predelu prstov, dlaneh, zapestjih, podlakti ali komolcev. Bolnik občuti mravljinčenje ali odrevenelost rok, hladne roke. Izguba moči, sposobnosti finih gibov in koordinacije, okornost prstov oziroma rok. Prizadeti ljudje največkrat opazijo, da so postali bolj nerodni. Bolečine so lahko tako močne, da lahko motijo tudi spanje. Prizadeti ljudje si pogosto masirajo prste, dlani in podlahti.
Za razliko od sindroma karpalnega kanala, so simptomi po navadi razpršeni in ne-anatomski, simptomi prečkajo distribucijo živcev, kit, itd. Simptomi bolečine nimajo tendence k značilnostim kakršnega koli direktnega patološkega stanja.
Pogostost bolezni
Poškodbe zaradi ponavljajočih se gibov, so najpogostejše z delom povezane zdravstvene težave. 25 % vseh evropskih delavcev se pritožuje nad bolečinami v hrbtu, 23 % pa nad bolečinami v mišicah; 62 % vseh delavcev v EU je četrtino delovnega časa ali več izpostavljenih ponavljajočim se gibom dlani ali rok; 46 % bolečim ali utrujajočim položajem; 35 % pa premeščanju ali premikanju težkih bremen.
Kmetijstvo in gradbeništvo sta glede izpostavljenosti fizičnim tveganjem in tudi glede števila pritožb zaradi mišično-kostnih obolenj, najbolj prizadeta sektorja. Dejstvo pa je, da ta obolenja prizadenejo delavce v vseh sektorjih. Na splošno so ženske manj izpostavljene fizikalnim dejavnikom tveganja, čeprav je, kar zadeva gibe dlani ali rok ter delo v bolečih ali utrujajočih položajih, izpostavljenost žensk enaka izpostavljenosti moških. Določenim tveganjem – delu, ki vključuje premikanje ljudi – so ženske občutno bolj izpostavljene kot moški, in sicer je tveganjem četrtino ali več delovnega časa izpostavljenih 11 % žensk oziroma 6 % moških. Mišično-kostna obolenja so povezana z visokimi stroški zaradi njihove neposredne povezanosti z zavarovanjem, odškodnino, zdravstvenimi in administrativnimi stroški ter tudi s posrednimi stroški, ki nastanejo zaradi izgube storilnosti.
Fizični pregled in diagnostični test Fizični pregled pokaže le nemoč in zmanjšano zmožnost napora, na podlagi testov, kot so oprijem in sposobnost močnega oprijema s prsti. Po navadi niso prisotne niso nobene druge nepravilnosti. Diagnostični testi (radiološki, elektrofiziološki, itd) so normalni. Bolečine zaradi ponavljajočih gibov, je najbolje razumeti kot navidezno zdravo roko, katera pa boli. Vendar pa je tukaj trenutno nedokazljiva poškodba, katero moramo še ugotoviti. Definicija Fraza »poškodba zaradi ponavljajočih se gibov« je po navadi uporabljena pri pacientih, kjer ni prisotna neka natančna, objektivna patofiziologija, katera sovpada z bolečinami, katere občuti bolnik. Ta fraza pa se lahko uporablja tudi kot nadpomenka, ki vključujeje druge ločene diagnoze, ki so (intuitivno, vendar pogosto brez dokaza) povezane z bolečinami v rokah, kot so na primer: sindrom karpalnega kanala, sindrom bolečega prsnega koša, DeQuervain sindrom, pulzajoč prst, boleč hrbet, teniški komolec, ...
Navsezadnje pa se lahko izraz poškodbe zaradi ponavljajočih se gibov, uporablja tudi kot alternativni, krovni izraz za druge nespecifične bolezni ali kot neka splošna definicija v nepreverljivi patologiji, kot recimo refleksna simpatična distrofija, poškodba palcev zaradi pogostih pritiskov, radikalni tunelski sindrom, igralniški palec (rahlo otekanje palca zaradi pretirane uporabe igralnih ploščkov), pisalni prst (otekanje roke, katero povzroča prekomerna uporaba pisal, ter razna poškodba zapestij), katera lahko nastanejo pri nonavljajočem vrtenju roke (primer: vrtenje sijočih palic na zabavah).
Čeprav sta tendinitis in tendosinovitis ločena patofiziološka procesa, moramo biti previdni, ker sta tudi izraza, katera zdravniki pogosto uporabljaljo za nespecifično ali medicinsko nepojasnjeno bolečino, ki jo teoretično lahko povzroči prej omenjeni proces.
Zdravljenje Največ zdravljenja pri teh poškodbah lahko opravimo kar sami. Največ bolečin bo prenehalo samo od sebe, če bomo prenehali z obremenitvijo in si vzeli zadosten čas počitka takoj ko bomo začutili prve bolečine v obremenjenih delih telesa. Moramo pa se tudi zavedati, da brez osnovne skrbi za lastno zdravje, bodo nekatere bolečine zaradi ponavljajočih se gibov prisotne mnoga leta. V tem primeru, bo edini možen način za dokončno odpravo bolečin, operativni poseg. Najpogostejše predpisano zdravljenje za tovrstne bolečine je počitek, telesna dejavnost (vaje za razgibanje in sproščanje), naramnice-opornice in masaža. Na voljo so tudi različni medicinki izdelki, kot dodatek v večji uspešnosti teh zdravljenj. Ker je računalnik, kot delovna postaja, pogosto krivi za nastanek takšnih gibov (zlasti rok in zapestja) se ergonomsko prilagoditev delovnih postaj močno priporoča.
Ergonomija Ergonomija je veda, s pomočjo katere poskušajo tehnološka orodja in uporabnikovo okolje čim bolj prilagoditi uporabniku. Pri tem se upoštevajo uporabnikove sposobnosti in omejitve pri zagotavljanju, da naloge, oprema, informacije in okolje ustrezajo vsakemu uporabniku.
Strokovnjaki za ergonomijo pri ugotavljanju, ali je uporabljena tehnologija prilagojena ljudem, upoštevajo delo (panogo), dejavnost, ki se izvaja, potrebe uporabnika, uporabljeno opremo (njeno velikost, obliko in kako primerna je za delo) ter uporabljene informacije (na kakšen način jih je mogoče predstaviti, oceniti in spremeniti). Ergonomija pri preučevanju ljudi in njihovega okolja črpa iz več disciplin, vključno z antropometrijo, biomehaniko, mehanskim inženiringom, industrijskim inženiringom, industrijskim oblikovanjem, kineziologijo, fiziologijo in psihologijo.
Po navadi se z ergonomijo ukvarjajo psihologi, inženirji s področja industrijskega oblikovanja in mehanskega oblikovanja ali doktorji medicine in ostalo ustrezno usposobljeno zdravstveno osebje. Nekatere univerze imajo celo študijski program magistra ergonomije. Po letu 2000 so se delovni terapevti začeli ukvarjati s področjem ergonomije, ki je sčasoma postalo eno od najbolj razširjenih področij delovne terapije.
Mednarodna zveza za ergonomijo deli ergonomijo na naslednja področja:
fizična ergonomija: preučevanje človeških anatomskih in nekaterih antropometričnih, fizioloških in biomehanskih značilnosti ter njihove povezave s fizično aktivnostjo; kognitivna ergonomija: preučevanje miselnih procesov, kot so zaznavanje, spomin, mišljenje in motorični odzivi, ter njihovega vpliva na interakcije med ljudmi in drugimi elementi sistema. (Ustrezne teme vključujejo delovno obremenitev, odločanje, strokovno učinkovitost, interakcije med ljudmi in računalnikom, človeško zanesljivost, stres na delovnem mestu in usposabljanje, ker so lahko povezane s človeškim sistemom in načrtovanjem interakcije med človekom in računalnikom.); organizacijska ergonomija: preučevanje optimizacije socialno-tehničnih sistemov, vključno z njihovo organizacijsko strukturo, politiko in procesi. (Ustrezne teme vključujejo komunikacijo, upravljanje človeških virov, načrtovanje delovnih mest, načrtovanje delovnega časa, skupinsko delo, načrtovanje sodelovanja, ergonomijo skupnosti, sodelovanje, nove delovne programe, virtualne organizacije in upravljanje kakovosti.Berkeley Lab. Integrated Safety Management: Ergonomics . Website. Retrieved 9 July 2008.
Prilagojen delovni stol K preprečevanju poškodb zaradi ponavljajočih se gibov pripomore tudi izbira ergonomičnega stola. To je stol, ki z izbočenim naslonjalom skrbi za pravilen položaj hrbtenice in ustrezno podpira medenico. Izbira pravilnega stola, je v sodobni sedeči družbi nujna izbira. Pomembno je, da se prilagaja naravni obliki posameznikovega telesa, kar dosežemo z izbiro stola, ki ima kar največ možnosti različnih nastavitev: višine in položaja sedala, položaja naslona ter višine in položaja naslonjal za roke.
Prilagodljiva programska oprema Obstaja več vrst programske opreme, namenjene za pomoč pri odpravljanju možnosti za poškodbe zaradi ponavljajočih se gibov. Med njimi je program za prepoznavanje govora, ter program kateri nas opozori da potrebujemo premor pri delu. Tak program opozarja uporabnika, da po določenem času ali določenem številu pritiskov na tipkovnico, potrebuje premor in priporoči izvedbo sprostitvenih vaj, s katerimi razkremenimo mišice. Na voljo pa so tudi posebni programi, s pomočjo katerih avtomatiziramo ponavljajoče naloge in klike z miško (makro programi).
Prilagodljiva strojna oprema Prilagodljiva tehnologija zajema vse od specialnih tipkovnic, nadomestkov računalniških mišk (recimo elektronsko pisalo in grafična tablica) ter vsa ostala tehnologija, katera pripomore k večjemu udobju.
Miška