Šest klobukov razmišljanja je vrsta razmišljanja, ki jo imenujemo tudi vzporedno (paralelno) razmišljanje, kjer vsi sodelujoči (posameznik ali skupina) istočasno osredotočeno razmišljajo na enak način, v skladu z enakim klobukom, ki predstavlja simbol za vrsto razmišljanja. Avtorstvo metode razmišljanja šestih klobukov je pripisano dr. Edwardu de Bonu in je predmet njegove knjige Šest klobukov razmišljanjade Bono, Edward (1985). Six Thinking Hats: An Essential Approach to Business Management. Little, Brown, & Company. ISBN 0316177911 (hardback) and 0316178314 (paperback)...
Edward de Bono thumb|Edward de Bono Dr. Edward de Bono se je rodil leta 1933 na Malti. V popolnoma vseh šolskih predmetih je bil vedno najboljši. Zato je tudi preskakoval razrede in bil vedno najmlajši in najmanjši. Da se je uspel ubraniti napadov starejših zavistnih sošolcev, jim je pomagal z idejami. Med vojno je obiskoval St Edward's College na Malti, potem pa Univerzo na Malti. Pri petnajstih letih je že študiral medicino. Kot Rhodesov študent je v Oxfordu pridobil častno diplomo iz psihologije in fiziologije ter doktorat iz medicine. Ima tudi doktorat Univerze v Cambridgeu. Služboval je na univerzah v Oxfordu, Londonu, Cambridgeu in Harvardu. Kot zdravnik se je ukvarjal s samoregulativnimi procesi, ki potekajo v telesu in tako prišel na idejo, da je tudi um le samoregulativen proces. Leta 1961 je Edward de Bono napisal svojo prvo knjigo »Mechanism of Mind«. Do danes je napisal preko 70 knjig, ki so prevedene v več kot 40 svetovnih jezikov. V slovenščini imamo Šest klobukov razmišljanjade Bono, Edward (2005), Šest klobukov razmišljanja. New Moment, Ljublajna., Lateralno razmišljanje, Tečaj mišljenja, Naučite svojega otroka misliti in Priročnik pozitivne revolucije. Predaval je v 58 državah, dvakrat tudi v Sloveniji na Ideas Campus-u, ki ga organizira mreža agencij za nove ideje New Moment. Njegove metode so danes obvezni del šolskih kurikulumov v mnogih državah na svetu in se uporabljajo v Avstraliji, Novi Zelandiji, Kanadi, Argentini, Veliki Britaniji, Italiji, Združenih arabskih emiratih, Irski, Španiji, Portugalski, Baltskih državah, Skandinaviji, Singapurju, Maleziji, Indiji, Kitajski, ZDA in Rusiji. Svetuje mnogim mednarodnim korporacijam, na primer: IBM, Exxon, DuPont, Prudential, Procter & Gamble, General Goods, Shell, BP, Ford… De Bono je vodilna svetovna avtoriteta na področju kreativnega razmišljanja in neposrednega učenja kot spretnosti. Edinstveno za Edwarda de Bona je, da lahko enakovredno dela z otroki in učenci, direktorji največjih korporacij (BP, Ciba-Geigy, Citicorp, DuPont, Ericsson, Exxon, Ford, General Foods, IBM, Heineken, Kuwait Oil Company, Monsanto, Montedison, NTT, Petronas, Prudential, Procter&Gamble, Shell, Total, Vitro Fama…) ter z vladnimi ustanovami. Temeljna načela metode šest klobukov razmišljanja Temelj metode je, da človeški možgani mislijo na več različnih načinov, ki jih je mogoče označiti kot namerno dostopne in s tem načrtovane za uporabo v strukturiran način, ki omogoča, da razvijejo strategije za razmišljanje o posameznih vprašanjih. Dr. Edward de Bono opredeljuje šest različnih stanj, v katerih so lahko možgani »občutljivi«. V vsakem od teh stanj bodo možgani prepoznali in uskladili zavestne misli o nekaterih vidikih obravnavanih vprašanj (npr. življenjski instinkt, pesimistične ocene, nevtralna dejstva). Šest različnih stanj predstavljenih z barvami: Informacije: (bela) - razmišlja le, kateri podatki so na voljo, kaj so dejstva? Čustva (rdeča) - instinktivno reakcijo ali izjave čustvene narave (ne pa tudi kakršne koli utemeljitve) Previdnost in pozornost (črna) - uporabljajo logiko pri ugotavljanju pomanjkljivosti ali ovir, iščejo neusklajenost Pozitivne ocene (rumena) - uporabljajo logiko pri ugotavljanju ugodnosti, ki iščejo harmonijo Ustvarjalnost (zelena) - izjave, provokacije in preiskave, v smislu, ali gredo misli v pravo smer Razmišljanje (modra) - razmišljanje o razmišljanju Barvni klobuki se uporabljajo kot metafore za vsako posamezno stanje. Nošenje klobuka določene barve simbolizira preklop v posamezno stanje, bodisi dobesedno ali metaforično. Te metafore omogočajo popolnejše in izboljšano razlikovanje in ločitev stanj razmišljanja od predsodkov (vnaprej ustvarjenih mnenj). Klobuki pomagajo k bolj globokemu razmišljanju o vseh teh mislih. Metoda šest klobukov razmišljanja razločno prikaže težave in rešitve o idejah ali izdelkih, do katerih bi lahko prišli.
Metoda šest klobukov razmišljanja Metoda šest klobukov razmišljanja je zelo preprost koncept, ki omogoča mislecu, da naredi samo eno stvar naenkrat. S to metodo se mislec nauči ločiti čustva od logike, kreativnost od informacije itd. Vsak klobuk ima svoje lastnosti in, ko si nadenemo enega izmed klobukov, razmišljamo v določeni smeri in/ali na določen način. Zahodna kultura je še danes odvisna od argumentiranega in kritičnega razmišljanja, ki se uporablja v družinskih razpravah in poslovnih pogovorih, na sodiščih in skupščinah... Po navadi mu rečemo kar demokracija. Temelji na sistemu razmišljanja, ki so ga uvedli stari grški misleci: Sokrat, Platon in Aristotel. Edward de Bono je razvil metodo paralelnega razmišljanja, kjer misleci svoje misli in poglede predstavijo vzporedno z mislimi drugih v skupini in jih ne napadajo. Metoda šest klobukov razmišljanja je praktičen primer izvajanja metode paralelnega razmišljanja. Z metodo smo dobili konstruktivno alternativo prepirom, dokazovanjem lastnega prav in razvlečenim sestankom. Po metodi o šest klobukih razmišljanja torej vsi udeleženci sestanka hkrati razmišljajo v okviru istega klobuka. To zamisel imenuje De Bono »paralelno razmišljanje« (to je ista usmeritev in izbor dokazov). Po njej nihče ne nasprotuje drugim, ko gre za isti klobuk, ampak se dopolnjujejo; nato uporabijo drug klobuk. Klobuki nastopajo kot faze po poudarkih razmišljanja in dajejo moč osredinjenja, prihranek časa, odstranitev občutka »ego«, nevtralnost in objektivnost: le ena stvar je na vrsti naenkrat (po obdobjih – klobukih). Metodo šest klobukov razmišljanja lahko uporabimo na dva načina: Ločeno, glede na potreben način razmišljanja. Zaporedno, da raziščemo zadevo ali težavo. Ločeno uporabljamo klobuke kot simbole in z njimi poudarimo kakšno razmišljanje želimo imeti. S pomočjo klobukov lahko vodimo razmišljanja v izbrane smeri. Zaporedno pa jih lahko uporabljamo kolikor želimo in kolikokrat želimo. Zaporedje je lahko razvijajoče se ali pa vnaprej določeno. Pri vnaprej določenem zaporedju začnemo najprej z modrim klobukom, vnaprejšnje nadaljevanje je vsem znano. Razvijajoče se zaporedje pa je priporočljivo, ko imamo z metodo šestih klobukov razmišljanja že veliko izkušenj. Namen klobukov je diskretna in čista formalna uporaba, kadar pričakujemo neko vrsto razmišljanja. Metoda poteka tako, da vodja nakazuje spremembe klobuka, sodelujoči v skupini pa morajo govoriti v skladu s klobukom (nakazana smer razmišljanja), ki je za tisti trenutek dogovorjen. Za vsak klobuk ima posameznik približno eno minuto, če pa se po tem času še producirajo dobre ideje, ga lahko tudi podaljšamo. Metoda šest klobukov razmišljanja je zelo uporabna v praksi, saj zelo hitro pridemo do končnih rešitev, saj se odločitve na videz same sprejemajo. Tako metodo uporabljajo največja svetovna podjetja za dvig produktivnosti.
Vzporedno razmišljanje V običajnem nepovezanem razmišljanju proces nima žariščne točke (je neosredotočen); mislec preskakuje od kritičnega razmišljanja preko nevtralnega do optimističnega in tako naprej, nepovezano in brez strategije. Proces razmišljanja šestih klobukov poskuša uvesti vzporedno razmišljanje. Mnogi posamezniki vzporedno razmišljanje nezavedno uporabljajo. Pri tem so bolj ali manj učinkoviti. Ko pa se razmišlja v skupini, posameznikove strategije praviloma ne težijo k zbliževanju. Rezultat take razprave je težnja k ne zbliževanju. Zaradi moči ega in ugotovljene nagnjennosti večine v zahodni kulturi k načinu razmišljanja črnega klobuka, lahko to privede do zelo destruktivnega srečanja skupine. Tudi z obilo spoštljivosti in jasno določenimi skupnimi cilji v vsakem skupinskem razmišljanju obstaja naravna težnja za »razvlečenim razmišljanjem«, kjer ena oseba razmišlja o koristih, medtem ko druga razmišlja o dejstvih in tako naprej. Klobuki omogočajo, da se reši sporna zadeva tako, da vsi skupaj pretehtajo težave ali prednosti dejstev, zmanjšanje motečih zamisli in podporo navzkrižnemu plemenitenju zamisli. To dosežemo tako, da bo hkrati vsakdo dal na glavo na primer bel klobuk. Potem bodo vsi skupaj hkrati dali na glavo naslednji klobuk. Na ta način vsi prisotni razmišljajo ob istem času na enak način. Izjema je le posrednik, ki obdrži ves čas moder klobuk in poskrbi, da stvari napredujejo učinkovito. Modri klobuk teži k temu, da ima pregled, da usmerja nit (modri klobuk vodje združuje tudi voditelje vseh skupin). Prednosti vzporednega razmišljanja Naše razmišljanje razporedi, da razmišljamo samo o eni zadevi naenkrat. Nakaže, kateri način razmišljanja bomo uporabili v naslednjem koraku. Omogoči, da se enodimenzionalno razmišljanje razširi v mnogo-dimenzionalnega. Dovoli čas za čustva in za ustvarjalnost, išče prednosti, ne samo slabosti. Občutno skrajša sestanke in čas za sprejemanje odločitve. Omogoči sodelovanje vseh udeležencev. Glavne koristi koncepta so njegova prijetnost, prikladnost in pripravnost. Splet vseh šestih klobukov razmišljanja je dal veliko uspehov v različnih praksah (De Bono). Štirje od šestih klobukov zajemajo bolj čustveni kot razumski vidik, beli klobuk ga zajema delno, edino modri klobuk ga ne zajema. Vendar modri klobuk ni posebno razdelan. V teh dveh dejstvih so našli stično točko za dopolnjevanje te metode z metodo (logijo) USOMID.
Vrste klobukov V nadaljevanju sledi kratek opis vsakega posameznega klobuka in miselnega procesa, ki ga posamezni klobuk predstavlja. Barvni klobuki se uporabljajo kot metafore za posamezno stanje. Povezniti klobuk izbrane barve na glavo simbolizira preklop v posamezno stanje, bodisi dobesedno ali metaforično. Te prispodobe omogočajo hiter prehod med posameznimi stanji. Klobuki služijo kot pomoč za globlje razmišljanje. Metoda šest klobukov razmišljanja nakazuje na težave in vodi do idej za rešitev obravnavanega problema. Poleg tega dr. de Bono trdi, da so ta stanja, povezana z določenimi procesi delovanja možganov. Beli klobuk Beli klobuk je klobuk papirja, pomislimo na izpisek iz tiskalnika in nosi informacije. Informacije so dejstva, podatki in številke, ki jih lahko preverimo ali pa so neoprijemljive informacije kot mnenja in občutja. Predstavljajte si računalnik, ki vam daje številke in dejstva, za katere vprašate. Računalnik je nevtralen in objektiven. Ne ponuja vam interpretacij in mnenj. Ko ima mislec na sebi beli klobuk, mora posnemati računalnik. Beli klobuk je nevtralen in poroča o svetu, ni namenjen generiranju idej, ampak definiranju informacije, ki je nimamo, a jo potrebujemo in beli klobuk predlaga orodja za pridobivanje teh informacij. Njegova energija je usmerjena v iskanje in pripravljanje informacij. V praksi obstaja dvotirni sistem informacij. Prvi tir obsega preverjena in potrjena dejstva - prvorazredna dejstva. Drugi tir obsega dejstva, za katera verjamemo, da so resnična, nismo pa jih še čisto preverili - drugorazredna dejstva. Razmišljanje z belim klobukom je disciplinirano in usmerjeno. Mislec se trudi biti nevtralen in bolj objektiven pri predstavitvi informacij. Odločitev, ali bo nekdo nosil klobuk ali ne, je prepuščena posamezniku. Važno je medsebojno poslušanje, ne vnaprejšnje opredelitve, in praktičnost, da zajamemo vse vrste informacij, a »mislimo« kot računalnik. Bela (odsotnost barve) nakazuje nevtralnost. podatki in številke (Ali se lahko igrate, da ste računalnik? Podajte dejstva na objektiven in nevtralen način. Ne skrbite za interpretacijo, samo podatke, prosim. Kaj so dejstva pri tej zadevi?)