Slovenska slovnica je sistem pravil o jezikovnih sredstvih in njihovih odnosih v slovenščini.
Samostalnik Samostalniku je v slovenščini mogoče določiti spol, sklon, število in sklanjatev.
Sklanjanje V slovenskem sklanjanju se samostalniku dodajajo končnice (obrazila), sam samostalnik se le redko spremeni - to se zgodi na primer pri samostalniku pes (v rodilniku "psa", v dajalniku "psu"). Slovenščina pozna šest sklonov: imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik, mestnik in orodnik.V slovenščini je osem sklanjatev: tri moške, tri ženske in dve srednji. Kam spada kateri samostalnik se najlažje določi po končnici samostalnika v rodilniku.Za pomoč pri sklanjanju se po navadi uporablja vprašalnice, na katere se odgovarja s samostalnikom v ustreznem sklonu.
Moške sklanjatve Prva moška sklanjatev (rodilnik -a) * Tožilnik ednine je pri samostalnikih, ki pomenijo ljudi in živali, enak rodilniku, pri besedah za rastline in stvari pa je enak imenovalniku. Skloni Vprašalnice edninadvojina množina 1. imenovalnik kdo ali kaj? stol / slonstolastoli 2. rodilnik koga ali česa? stola / slonastolovstolov 3. dajalnik komu ali čemu?stolu / slonustolomastolom 4. tožilnik koga ali kaj? stol /slona *stolastole 5. mestnik pri kom ali pri čem? pri stolu / slonupri stolihpri stolih 6. orodnik s kom ali s čim? s stolom / slonoms stoloma s stoli
Druga moška sklanjatev (rodilnik -e) Sem spadajo samostalniki moškega spola, ki se končajo na -a (vodja, sluga, pismonoša, Miha). Ta sklanjatev je zato enaka 1. ženski sklanjatvi, lahko pa se tovrstni samostalniki sklanjajo tudi po prvi moški sklanjatvi.
Skloni Vprašalnice edninadvojinamnožina 1. imenovalnik kdo ali kaj? vojvodavojvodivojvode 2. rodilnik koga ali česa? vojvodevojvodvojvod 3. dajalnik komu ali čemu? vojvodivojvodamavojvodam 4. tožilnik koga ali kaj? vojvodovojvodivojvode 5. mestnik pri kom ali pri čem? pri vojvodipri vojvodahpri vojvodah 6. orodnik s kom ali s čim? z vojvodoz vojvodama z vojvodami
Tretja moška sklanjatev Vanjo spadajo okrajšave in glasovi.
Skloni Vprašalnice Sklanjanje (NUK) 1. imenovalnik kdo ali kaj? NUK 2. rodilnik koga ali česa? NUK-a 3. dajalnik komu ali čemu? NUK-u 4. tožilnik koga ali kaj? NUK-a 5. mestnik (pri) kom ali (pri) čem? (pri) NUK-u 6. orodnik (s) kom ali (s) čim? (z) NUK-om
Ženske sklanjatve Prva ženska sklanjatev (rodilnik -e) Vključuje samostalnike ženskega spola, ki imajo v imenovalniku končnico -a, v rodilniku pa -e.
Skloni Vprašalnice edninadvojinamnožina 1. imenovalnik kdo ali kaj? miza / ženamizi / ženi mize / žene 2. rodilnik koga ali česa? mize / ženemiz / žen (žena)miz / žen (žena) 3. dajalnik komu ali čemu? mizi / ženimizama / ženama mizam / ženam 4. tožilnik koga ali kaj? mizo / ženomizi / ženimize / žene 5. mestnik pri kom ali pri čem? pri mizi / ženipri mizah / ženahpri mizah / ženah 6. orodnik s kom ali s čim? z mizo / ženoz mizama / ženama z mizami / ženami
Druga ženska sklanjatev (-i) Obsega samostalnike ženskega spola, ki imajo v rodilniku končnico -i.
Skloni Vprašalnice edninadvojinamnožina 1. imenovalnik kdo ali kaj? vasvásivasí 2. rodilnik koga ali česa? vasívasívasí 3. dajalnik komu ali čemu? vásivasémavasém 4. tožilnik koga ali kaj? vasvásivasí 5. mestnik pri kom ali pri čem? pri vásipri vaséh pri vaséh 6. orodnik s kom ali s čim? z vasjóz vasémaz vasmí
Tretja ženska sklanjatev Sem spadajo ženska lastna imena, ki se končajo na soglasnik.
Skloni Vprašalnice ed. - dv. - mn. 1. imenovalnik kdo ali kaj? Ines 2. rodilnik koga ali česa? Ines 3. dajalnik komu ali čemu? Ines 4. tožilnik koga ali kaj? Ines 5. mestnik pri kom ali pri čem? pri Ines 6. orodnik s kom ali s čim? z Ines
Srednja sklanjatev Navadna srednja sklanjatev (-a) V navadno srednjo sklanjatev spadajo samostalniki srednjega spola.
Skloni Vprašalnice edninadvojinamnožina 1. imenovalnik kdo ali kaj? oknookniokna 2. rodilnik koga ali česa? oknaokenoken 3. dajalnik komu ali čemu? oknuoknomaoknom 4. tožilnik koga ali kaj? oknookniokna 5. mestnik pri kom ali pri čem? pri oknupri oknih pri oknih 6. orodnik s kom ali s čim? z oknomz oknoma z okni
Posebna srednja sklanjatev (-ega) V posebno srednjo sklanjatev spadajo zemljepisna imena, ki so izpeljana iz pridevnikov.
Skloni Vprašalnice Sklanjanje (Krško) 1. imenovalnik kdo ali kaj? Krško 2. rodilnik koga ali česa? Krškega 3. dajalnik komu ali čemu? Krškemu 4. tožilnik koga ali kaj? Krško 5. mestnik pri kom ali pri čem? pri Krškem 6. orodnik s kom ali s čim? s Krškim
Glagol Spreganje Spreganje se, prav tako kot sklanjanje, v slovenščini opravlja z dodajanjem končnic (obrazil) k besedi, v tem primeru h glagolu. Preteklik Moški spol (on) učiti Ednina Dvojina Množina Prva oseba (sem) se učil (sva) se učila (smo) se učili Druga oseba (si) se učil (sta) se učila (ste) se učili Tretja oseba se (je) učil (sta) se učila (so) se učili
Ženski spol (ona) učiti Ednina Dvojina Množina Prva oseba (sem) se učila (sva) se učili (smo) se učile Druga oseba (si) se učila (sta) se učili (ste) se učile Tretja oseba se (je) učila (sta) se učili (so) se učile
Sedanjik Moški spol (on) učiti Ednina Dvojina Množina Prva oseba se učim se učiva se učimo Druga oseba se učiš se učita se učite Tretja oseba se uči se učita se učijo
Ženski spol (ona) učiti Ednina Dvojina Množina Prva oseba se učim se učiva se učimo Druga oseba se učiš se učita se učite Tretja oseba se uči se učita se učijo
Prihodnjik Moški spol (on) učiti Ednina Dvojina Množina Prva oseba se (bom) učil se (bova) učila se (bomo) učili Druga oseba se (boš) učil se (bosta) učila se (boste) učili Tretja oseba se (bo) učil se (bosta) učila se (bodo) učili
Ženski spol (ona) učiti Ednina Dvojina Množina Prva oseba se (bom) učila se (bova) učili se (bomo) učile Druga oseba se (boš) učila se (bosta) učili se (boste) učile Tretja oseba se (bo) učila se (bosta) učili se (bodo) učile
Glagolski vid Obstajata dva glagolska vida: dovršnik in nedovršnik. Dovršnik je v uporabi pri glagolu, ki označuje zaključeno delo, dogajanje ali stanje (npr. naredil), medtem ko se nedovršnik uporablja pri kontinuiteti dela, dogajanja oziroma stanja (npr. delal).
dovršnik nedovršnik prišel prihajal
Slovnični časi Slovenščina loči štiri slovnične čase; predpreteklik, preteklik, sedanjik in prihodnjik. Predpreteklik je v splošni uporabi skoraj izginil.ŠUSS - Uporaba predpreteklika
Prihodnjik in preteklik imata končnico -l, sedanjik pa končnico -i ali -je, odvisno od glagolskega vida. Predpreteklik se tvori z dodajanjem pomožnega glagola (biti) glagolu v pretekliku.
svetiti (3. os. ed.) predpreteklik preteklik sedanjik prihodnjik glagol je bil svetil je svetil sveti bo svetil
Pridevnik Pridevniki so besedna vrsta, ki dodajajo samostalniku, na katerega se nanašajo, lastnost. Slovenščina loči tri vrste pridevnikov: lastnostne, vrstne in svojilne.
Lastnostni (Kakšen?) Lastnostni pridevniki poimenujejo lastnost predmeta, pojma oz. osebe.Ta pes je kosmat.
Vrstni (Kateri?) Vrstni pridevniki poimenujejo vrsto predmeta, pojma oz. osebe.Ta žival se imenuje navadni jelen.
Svojilni (Čigav?) Svojilni pridevniki poimenujejo lastnika predmeta oz. pojma.Ta torba je Janezova.
Sklanjanje pridevnika Pridevnike se sklanja, da se prilegajo samostalniku, ob katerim stojijo.
* V tožilniku ednine sta pri moškem spolu dve različici: osebe in živali se sklanja s končnico -ega (vidim lepega človeka), stvari (in rastline) pa tako kot v imenovalniku nimajo končnice oz. imajo ničto končnico (vidim lep-0 stol-0).
Sklon \ število Ednina Dvojina Množina Ednina Dvojina Množina Ednina Dvojina Množina Imenovalnik lep (moški) lepa lepi lepa (ženska) lepi lepe lepo (drevo) lepi lepa Rodilnik lepega lepih lepih lepe lepih lepih lepega lepih lepih Dajalnik lepemu lepima lepim lepi lepima lepim lepemu lepima lepim Tožilnik lepega / lep * lepa lepe lepo lepi lepe lepo lepi lepa Mestnik o lepem o lepih o lepih o lepi o lepih o lepih o lepem o lepih o lepih Orodnik z lepim z lepima z lepimi z lepo z lepima z lepimi z lepim z lepima z lepimi
Stopnjevanje pridevnika Pridevnike se stopnjuje, da se izrazitost lastnosti v pridevnikih med seboj primerja. Obstajajo tri stopnje pridevnikov: osnovnik, primernik in presežnik.
Obrazilno stopnjevanje Obrazilno stopnjevanje se tvori s pomočjo pripone (-ši, -ji ali -ejši) in v presežniku še predpone naj-. Obrazilno se lahko stopnjujejo le lastnostni pridevniki. zloben zlobnejši najzlobnejši
Opisno stopnjevanje Opisno stopnjevanje se tvori s prislovoma bolj za primernik in najbolj za presežnik. moder bolj moder najbolj moder
Glej tudi
slovenščina
Reference
Kategorija:Slovenščina
de:Slowenische Sprache#Grammatik