Luskarji (znanstveno ime Squamata) je red plazilcev, ki imaji telo brez koščenega oklepa, pokrito z luskami. Red vključuje kuščarje in kače.
Posamezne vrste se med seboj razlikujejo po različno poroženeli povrhnjici, ki je sestavljena iz lusk. Imajo tudi premično kvadratno kost, kar jim omogoča premikati zgornjo čeljust glede na možgansko lobanjo. To je posebej opazno pri kačah, ki lahko svoja usta odprejo zelo široko in na ta način zaužijejo razmeroma velik plen. Obstaja več kot 6100 vrst. Predstavniki so različno veliki; najmanjši je pritlikavi gekon (Sphaerodactylus ariasae), ki meri od 16 mm , največja pa je do 8 m dolga zelena anakonda (Eunectes murinus).
Pri določanju luskarjev je pomembna oluskanost; prisotnost lusk po celotnem telesu se imenuje lepidoza, oluskanost celotne glave imenujemo folidoza, vrhnje strani glave pa pileus. Glede na velikost in obliko razlikujemo ploščice in luske.
Evoloucija Luskarji so monofiletska skupina, ki je tuataram sestrska skupina. Luskarji in tuatare skupaj so sestrska skupina krokodilom in pticam, današnjim arhozavrom. Fosili luskarjev so se prvič pojavili v zgodnji juri, vendar filogenija mitohondrijev kaže, da so se razvili v poznem permu. Evolucijska sorodstva znotraj luskarjev še niso povsem izdelana, kjer so najbolj problematična sorodstva kač z ostalimi skupinami. Glede na morfološke podatke so za legvane (Iguanidae) včasih predvidevali, da so se oddaljili od drugih luskarjev zelo zgodaj, vendar pa danes molekularna filogenija (iz mitohondrijev in jedrne DNK) tega ne podpira več. Ker imajo kače hitrejšo molekularno uro kot drugi luskarji, in obstaja nekaj zgodnejših kač in njihovih prednikov fosilov, je težko razrešiti sorodstva med kačami in drugimi skupinami luskarjev.
Razmnoževanje thumb|250px|Trachylepis maculilabris med parjenjem Samci luskarjev imajo spolni organ imenovan hemipenis (dvojni penis). Hemipenis je povlečen v telo, kadar je neaktiven, kakor je to podobno tudi pri človeškem penisu. Med združitvijo (kopulacijo) se hemipenis izviha iz telesa in samci izbrizgajo spermo v kloako samice. Dva cevasta organa se pri parjenju pogosto uporabljata izmenično. Hemipenisi so različnih oblik, odvisno od vrste. Včasih so opremljeni tudi s posebnimi kaveljci, da se samec lažje obdrži na samici. Nekatere vrste imajo celo razcepljena hemipenisa (vsak hemipenis ima dve konici).
To je edina skupina plazilcev v kateri je mogoče najti tako živorodne vrste (viviparija), vrste kjer samice skotijo žive mladiče, ki pa se malo pred tem izležejo v notranjosti samice iz jajc (ovoviviparija), kot tudi običajne jajcerodne plazilce (oviparija). Nekatere vrste, kot je tudi komodoški varan, se lahko razmnožujejo nespolno s partenogenezo (razvoja zarodka iz jajčne celice brez oploditve).
Evolucija strupa Nedavne raziskave kažejo, da naj bi evolucijski izvor strupa izhajal globoko iz filogenije luskarjev, 60% luskarjev je uvrščenih v hipotetično skupino poimenovano Toxicofera. Strup je bil poznan družinam Caenophidia, Anguimorpha in Iguania in izkazalo se je, da se je razvijal v istem časovnem obdobju za vsa omenjena porekla, preden so se te tri družine razcepile, - vsa porekla imajo devet osnovnih toksinov.
Izkazalo se je, da se je kačji strup razvil s pomočjo procesa pri katerem je gen, ki kodira normalne telesne beljakovine, podvojen in kopija je selektivno izražena v strupni žlezi. V preteklosti so domnevali, da je strup modifikacija sline ali beljakovin trebušne slinavke, vendar so odkrili, da so bili različni strupi sestavljeni iz velikega števila različnih beljakovinskih teles in se med seboj razlikujejo ravno tako kot same njihove funkcije.
Naravna selekcija je usmerjala raznolikost toksinov in obrambne mehanizme plena. Obstaja hipoteza, da je hitra evolucija in raznolikost rezultat odnosov med plenom in roparicami, kjer se oba prilagajata eden drugemu.
Ljudje in luskarji Ugrizi in smrtni primeri
Ocenjuje se, da na leto umre 125.000 ljudi zaradi pikov strupenih kač. Samo v ZDA vsako leto poročajo o več kot 8.000 pikih strupenjač. Poleg tega je znano, da kače ljubljenčki, kot so boe in pitoni, včasih tudi ubijejo človeka z zadušitvijo
Ugrizi kuščarjev, za razliko od pikov strupenih kač, niso usodni. Komodoški varan lahko ubije človeka zaradi svoje velikosti. Dve znanih strupeni vrsti kuščarja, strupeni bradavičar (Heloderma suspectum) in pisani bradavičar (Heloderma horridum) še nista povzročila smrt ljudi zaradi zastrupitve.
Ohranjanje vrst Čeprav so preživeli najhujše spremembe v zgodovini Zemlje so danes mnoge vrste luskarjev ogrožene zaradi izgube habitata, lova, trgovine z živalmi, vnašanje tujerodnih vrst v njihov življenjski prostor (domorodne vrste so izpostavljene pomanjkanju hrane, boleznim, in plenilstvu) in zaradi mnogi drugih razlogov. Zaradi tega so nekatere vrste tudi izumrle. V rezervatih za divje živali in s programi vzreje so mnoge ogrožene vrste zaščitili pred izumrtjem.
Klasifikacija Tradicionalno je red luskarjev razdeljen na tri podredove:
Lacertilia, kuščarji; Serpentes, kače; Amphisbaenia, kolutniki.
Izmed teh, kuščarji tvorijo parafiletsko skupino, saj se pojavljajov več ločenih evolucijskih linijah, medtem ko so kače in kolutniki monofiletski skupini, ki sta znotraj njih ugnezdeni. Čeprav so molekularne raziskave odnosov med luskarji odkrile različne odnose med nekaterimi linijami luskarjev, vse nedavne molekularne študije nakazujejo, da se strupene skupine združujejo v skupen »strupeni« klad. Ta klad se imenuje Toxicofera in zajema skoraj 60% vseh vrst luskarjev. Vključuje Serpentes (kače), Iguania (agame, kameleone in legvane, etc.) ter Anguimorpha (varane, slepce, bradavičarje, etc.).
En primer sodobne klasifikacije luskarjev je prikazan spodaj.
Seznam družin The over 10,900 extant squamates are divided into 68 families. Amphisbaenia (kolutniki)DružinaDomače imePrimer vrsteFotografija primeraAmphisbaenidaeGray, 1865tropski kolutnikiDarwinov kolutnik (Amphisbaena darwinii) BipedidaeTaylor, 1951Bipes kolutnikimehiški kolutnik (Bipes biporus)BlanidaeKearney, 2003sredozemski kolutnikiBlanus cinereus CadeidaeVidal & Hedges, 2007kubanski kolutnikiCadea blanoides RhineuridaeVanzolini, 1951severnoameriški kolutnikiRhineura floridanaTrogonophidaeGray, 1865palearktični kolutnikiTrogonophis wiegmanni Gekkota (gekoni , vklj. Dibamia)DružinaDomače imePrimer vrsteFotografija primeraCarphodactylidaeKluge, 1967 Underwoodisaurus milii DibamidaeBoulenger, 1884slepi kuščarjiDibamus nicobaricum DiplodactylidaeUnderwood, 1954 Golden-tailed gecko (Strophurus taenicauda) EublepharidaeBoulenger, 1883 leopardji gekon (Eublepharis macularius) GekkonidaeGray, 1825 madagaskarski dnevni gekon (Phelsuma grandis)PhyllodactylidaeGamble et al., 2008 pozidni gekon (Tarentola mauritanica) PygopodidaeBoulenger, 1884luskonožciLialis burtonisSphaerodactylidaeUnderwood, 1954 Sphaerodactylus fantasticus IguaniaDružinaDomače imePrimer vrsteFotografija primeraAgamidaeGray, 1827agamevzhodna bradata agama (Pogona barbata)Chamaeleonidae Rafinesque, 1815kameleonijemenski kameleon (Chamaeleo calyptratus)CorytophanidaeFitzinger, 1843čeladasti kuščarjigrebenasti bazilisk (Basiliscus plumifrons) CrotaphytidaeH.M. Smith & Brodie, 1982kuščarji ovratničarji in leopardji kuščarjiogrličasti legvan (Crotaphytus collaris)DactyloidaeFitzinger, 1843 anoli zeleni ali rdečegoltni anoli (Anolis carolinensis) HoplocercidaeFrost & Etheridge, 1989pritlikavi in bodičasti legvaniEnyalioides binzayedi IguanidaeOppel, 1811legvanimorski legvan (Amblyrhynchus cristatus)LeiocephalidaeFrost & Etheridge, 1989 Leiocephalus personatusLeiosauridaeFrost et al., 2001 Enyalius bilineatus LiolaemidaeFrost & Etheridge, 1989 Liolaemus nitidus OpluridaeTitus & Frost, 1996 Chalarodon madagascariensis PhrynosomatidaeFitzinger, 1843Severnoameriški bodičasti kuščarjiCophosaurus texanusPolychrotidaeFrost & Etheridge, 1989 Polychrus acutirostris TropiduridaeBell, 1843neotropski talni kuščarjiMicrolophus peruvianusLacertoidea (izključ. Amphisbaenia)DružinaDomače imePrimer vrsteFotografija primeraAlopoglossidaeGoicoechea, Frost, De la Riva, Pellegrino, Sites Jr., Rodrigues, & Padial, 2016 Alopoglossus vallensis GymnophthalmidaeFitzinger, 1826 Bachia bicolor LacertidaeOppel, 1811kuščaricebiserna kuščarica (Lacerta lepida)TeiidaeGray, 1827tejiTupinambis teguixinAnguimorphaDružinaDomače imePrimer vrsteFotografija primeraAnguidaeGray, 1825slepcinavadni slepec (Anguis fragilis)AnniellidaeBoulenger, 1885ameriški breznogi kuščarjikalifornijski obročar (Anniella pulchra)DiploglossidaeBocourt, 1873 Celestus occiduus-HelodermatidaeGray, 1837bradavičarjistrupeni bradavičar (Heloderma suspectum)-LanthanotidaeSteindachner, 1877 gluhi varan (Lanthanotus borneensis)ShinisauridaeAhl, 1930 Shinisaurus crocodilurusVaranidaeMerrem, 1820varaniveliki varan Varanus giganteus)XenosauridaeCope, 1866grbičarjiXenosaurus grandisScincoideaDružinaDomače imePrimer vrsteFotografija primeraCordylidaeFitzinger, 1826pasasti kuščarji Cordylus warreni GerrhosauridaeFitzinger, 1843ščitasti kuščarjisudanski ščitar (Gerrhosaurus major)ScincidaeOppel, 1811skinkizahodni modrojezični skink (Tiliqua occipitalis) XantusiidaeBaird, 1858nočni kuščarjiXantusia henshawiAlethinophidiaDružinaDomače imePrimer vrsteFotografija primeraAcrochordidaeBonaparte, 1831bradavičarkeobročkasta zrnokožka (Acrochordus granulatus)AniliidaeStejneger, 1907svitkaricekoralna svitkarica (Anilius scytale)AnomochilidaeCundall, Wallach and Rossman, 1993. Anomochilus leonardiAtractaspididaeGünther, 1858zemeljski gadiBibronov zemeljski gad (Atractaspis bibronii)BoidaeGray, 1825Cogger(1991), p.23 (incl. Calabariidae)udaviamazonski drevesni udav (Corallus hortulanus)ColubridaeOppel, 1811 sensu lato (vklj. Dipsadidae, Natricidae, Pseudoxenodontidae)gožibelouška (Natrix natrix)CylindrophiidaeFitzinger, 1843 rdečerepa valjačka (Cylindrophis ruffus)ElapidaeBoie, 1827strupeni gožikraljeva kobra (Ophiophagus hannah)HomalopsidaeBonaparte, 1845 ribojedi brujaš (Cerberus rynchops) LamprophiidaeFitzinger, 1843 Lamprophis auroraLoxocemidaeCope, 1861 mehiška rijoča kača (Loxocemus bicolor)MicrelapidaeDas et al., 2023 Micrelaps vaillantiPareidaeRomer, 1956 Xylophis perroteti PythonidaeFitzinger, 1826pitonikraljevski piton (Python regius)TropidophiidaeBrongersma, 1951 Trachyboa boulengeri UropeltidaeMüller, 1832 Uropeltis ceylanicaViperidaeOppel, 1811gadilaški gad (Vipera aspis) XenodermidaeFitzinger, 1826 Stoliczkia khasiensis XenopeltidaeGray, 1849mavričarkemavričasta kača (Xenopeltis unicolor)Scolecophidia (incl. Anomalepidae)DružinaDomače imePrimer vrsteFotografija primeraAnomalepidaeTaylor, 1939 Liotyphlops beuiGerrhopilidaeVidal et al., 2010 Gerrhopilus andamanensis –LeptotyphlopidaeStejneger, 1892slepe kačiceLeptotyphlops dulcisTyphlopidaeMerrem, 1820slepiceTyphlops vermicularisXenotyphlopidaeVidal et al., 2010madagaskarske slepe kače Xenotyphlops grandidieri –
Sklici
Nadaljnje branje
Zunanje povezave
Palaeos.com: Squamata
Kategorija:Plazilci * Kategorija:Taksoni, opisani leta 1811