Matilda Tomšič Sebenikar, znana tudi pod psevdonimom Desimira, slovenska gostilničarka, pesnica, pisateljica in narodna delavka, * 13. februar 1847, Trebnje, † 12. september 1933, Unec.
Otroštvo
Rodila se je 13. februarja 1847 v slovenski družini v Trebnjem. Njena mati je bila gostilničarka Frančiška Novak, njen oče pa učitelj in lastnik gostilne Matija Tomšič. Med njenimi brati in sestrami je bil tudi učitelj in politik Emanuel Tomšič (1824–1881). Iz očetovega prvega zakona je imela med drugim tudi polbrata Bernarda Tomšiča (1811–1856), učitelja in pisatelja. Ko je imela tri leta, ji je umrl oče.
Delo sličica|280x280_pik|Njen nečak, general in pesnik Rudolf Maister Po šolanju je začela delati v domači gostilni, kjer se je izučila gostinskega poklica. Dne 17. novembra 1875 se je poročila z upravnikom pošte Lovrom Sebenikarjem iz Zabreznice, ki je služboval na Rakeku. Kmalu po poroki sta skupaj na Rakeku odprla gostilno, ki jo je ona vodila skoraj tri desetletja. Gostilno je uspešno preuredila v veliko restavracijo, ki je bila znana po dobri hrani, ki jo je kuhala sama. Leta 1876 se jima je rodil edinec Adolf, ki je umrl star sedem let. Leta 1887 se je k njej preselila njena odovela sestra z otroki, med katerimi je bil tudi Rudolf Maister, kasnejši general in pesnik. Matilda je z možem financirala njegovo izobraževanje. Leta 1903 sta z možem upokojila. Hišo in gostilno na Rakeku prodala in kupila obsežno posestvo z nekdanjo mitnico in šolo na Uncu, kamor sta se preselila.
Literarno ustvarjanje
Že mlada se je začela ukvarjati s pisateljevanjem. Pisala je pesmi, zgodbe in povesti, ter oblikovala besedne uganke. Njene pesmi imajo večinoma pripovedni in humorni značaj. Napisala je tudi več balad. Svoja literarna dela je objavljala pod psevdonimom Desimira. Najprej je objavljala leta 1971 v mladinskem listu Vrtec (Vrtec), ki ga je v Ljubljani ustanovil sin njenega polbrata Bernarda, učitelj in pisatelj Ivan Tomšič. Kasneje je objavljala tudi v tržaškem časniku Slovenka, otroškem časopisu Zvonček, tržaškem časniku Edinost in literarni reviji Dom in Svet. Objavljala je več desetletji. Bila je ena pomembnih sodelavk prvega slovenskega ženskega časopisa Slovenke. Leta 2025 so njena izbrana dela izšla v zbirki Naj besede povedo: izbor po revijah in časnikih objavljenih del Matilde Sebenikar - Desimire.
Narodno delo
Zelo je bila dejavna v Družbi sv. Cirila in Metoda, zasebni narodnoobrambni in šolski nadstrankarski organizaciji. Na njeno prizadevanje se je januarja 1896 ustanovila družbina podružnica Rakek, Cerknica, Planina, katere predsednica je bila prva leta od ustanovitve. Kasneje je bila njena blagajničarka. Podpirala je tudi slovenske študente na Dunaju. Leta 1911 sta bila z možem med ustanovnimi člani gasilskega društva na Uncu.
Poznejše življenje in smrt Posestvo na Uncu je leta 1923 podarila Rudolfovima sinovoma Hrvoju in Borutu Maistru. Po upokojitvi je Rudolf Maister vsako poletje preživel pri njej na Uncu, kjer je leta 1934, leto dni po njeni smrti tudi umrl. Umrla je 12. septembra 1933 v Uncu.
Biblografija
Naj besede povedo: izbor po revijah in časnikih objavljenih del Matilde Sebenikar – Desimire (knjiga izbranih del, ki sta jo leta 2025 izdala Notranjsko domoljubno društvo general Maister in Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica)
Sklici
Opombe
Kategorija:Slovenski gostilničarji Kategorija:Slovenski pisatelji Kategorija:Slovenski pesniki Kategorija:Rojeni leta 1847 Kategorija:Umrli leta 1933