Helmut Lent, nemški nočni lovski pilot, častnik in letalski as, * 13. junij 1918, Pyrehne pri Landsbergu, danes Poljska, † 7. oktober 1944, Paderborn, Nemčija.
Lent je kot prvi pilot v zgodovini nočnega letalskega bojevanja sestrelil 100 sovražnikovih letal, vse skupaj je dosegel 110 zračnih zmag, od tega 103 ponoči.Spick 1996, str. 3-4. Rojen je bil v globoko verni družini in je že zgodaj pokazal navdušenje nad letenjem, kljub očetovemu nasprotovanju se je leta 1936 pridružil Luftwaffe. Po usposabljanju je bil dodeljen 1. eskadrilji Zerstörergeschwader 76 (ZG 76), ki je bila opremljena z dvomotornimi težkimi lovci Messerschmitt Bf 110. Prve letalske zmage je Lent zabeležil na začetku poljske kampanje in nad Baltskim morjem. Med norveško kampanjo je podpiral boje na tleh, nato pa je bil premeščen v novoustanovljeni Nachtjagdgeschwader 1 (NJG 1), nočnolovski letalski polk.Fraschka 1994, str. 185-189.Williamson 2006, str. 31-41.
Prvo nočno zmago je zabeležil 12. maja 1941, 30. avgusta 1941 je prejel viteški križec železnega križca za 22 zmag. 15. maja 1944 je postal prvi pilot v zgodovini nočnega letalskega bojevanja, ki je dosegel 100 letalskih zmag, za to je 31. julija 1944 prejel viteški križec železnega križca s hrastovimi listi, meči in brilijanti.Schaulen 2004, s. 78.
5. oktobra 1944 je Lent pilotiral Junkers Ju 88 na rutinskem tranzitnem poletu med Stadejem in Nordborchenom. Med pristankom je odpovedal eden od motorjev, zaradi česar se je letalo zapletlo v daljnovodne žice in strmoglavilo. Vsi štirje člani posadke so bili smrtno ranjeni; trije so umrli kmalu po nesreči, medtem ko je Lent umrl za posledicami rane šele čez dva dni, 7. oktobra 1944.
Življenjepis Otroštvo in zgodnja kariera Helmut Lent je bil rojen v Pyrehnu, okrožju Landsberga an der Warthe, Brandenburška provinca v Nemčiji (današnji Pyrzany, Lubuško vojvodstvo, zahodna Poljska) in bil krščen kot Helmut Johannes Siegfried Lent. Bil je peti otrok Johannesa Lenta, luteranskega duhovnika in Marie Elisabeth (rojene Braune). Imel je dva starejša brata (Werner in Joachim) in dve starejši sestri (Käthe in Ursula).Hinchliffe 2003, str. 2–4. Družina je bila globoko verna; poleg očeta sta bila oba njegova brata in oba stara očeta tudi luteranska duhovnika.Hinchliffe 2003, str. xvi.
Od velike noči leta 1924 do velike noči leta 1928 je obiskoval bližnjo ljudsko šolo v domači vasi. Njegov oče in starejši brat Werner sta ga nato učila doma in ga pripravljala na vstopne teste za gimnazijo v Landsbergu.Hinchliffe 2003, str. 6. Februarja 1933 se je pridružil Jungvolku, mladinski veji Hitlerjugenda. Marca istega leta je postal mladinski poveljnik voda (Jungzugführer), kar je bil vse do 1. aprila 1935, nakar pa je postal zastavonoša Fähnleinführer. 9. aprila 1935 je zapustil Jungvolk zaradi bližnje mature.Hinchliffe 2003, str. 8–11. Slednjo je opravil in 12. decembra 1935 zaključil šolanje. 2. februarja 1936 je vstopil v osemtedensko obvezno Državno delovno službo (RAD) v Mohrinu.Hinchliffe 2003, str.5–12.
Kljub nasprotovanju očeta je 1. aprila 1936 vstopil v Luftwaffe kot Fahnenjunker.Fraschka 1994, str. 186. 6. aprila istega leta je pričel z vojaškim usposabljanjem v Letalski vojni šoli (Luftkriegsschule) v Gatowu, jugozahodnem predmestju Berlina. 21. aprila 1936 je podal nacionalsocialistično prisego, ki je bila obvezna za pripadnike Wehrmachta.Hinchliffe 2003, str. 13. 7. avgusta 1936 je pričel z letalskim usposabljanjem, prav tako v Gatowu. Njegovo prvo letalo je bilo enomotorno dvokrilno letalo Heinkel He 72 (oznaka: D-EYZA). Prvi samostojni polet je opravil 15. septembra 1936 v letalu Focke-Wulf Fw 44 Stieglitz. V tem času je imel v letalski knjižici zabeleženih že 63 poletov.Hinchliffe 2003, str. 17–18. Istočasno pa so bili študentje deležni tudi usposabljanja vožnje z motorji in avtomobili, med eno takšnih voženj je bil Lent udeležen v prometni nesreči, v kateri si je zlomil stegnenico, zato je bil pet mesecev izločen iz letalskega usposabljanja.Hinchliffe 2003, str. 21. S tem pa se ni prekinilo njegovo usposabljanje v učilnici in 1. aprila 1937 je opravil komisijski izpit ter bil povišan v Fähnricha.Hinchliffe 2003, str. 22. 19. oktobra 1937 je Lent končal z osnovnim letalskim usposabljanjem in prejel licenco A/B; 15. novembra istega leta je prejel letalska krilca. 1. februarja 1938 je bil povišan v Oberfähnricha in 1. marca 1938 še v Leutnanta. V času napredovanja je imel opravljenih 434 poletov v osmih različnih vrstah letal, pri čemer je zbral 112 ur in 48 min letenja, večinoma podnevi v enomotornem letalu.Hinchliffe 2003, str. 24–25.
Potem, ko je zapustil Gatow, je bil Lent poslan v Veliko bojnoletalsko šolo (Große Kampffliegerschule) v Tutowu (severnovzhodna Nemčija). Tri mesece (1. marec - 30. maj 1938) se je šolal kot opazovalec v letalu. Preden je lahko končal usposabljanje, je bil ponovno udeležen v prometni nesreči (povozil ga je avtomobil), imel je zlomljeno spodnjo čeljust, pretres možganov in notranje krvavitve. 1. julija 1938 je bil dodeljen 3. skupini Jagdgeschwader 132 Richthofen (III./JG 132); tu je 19. julija 1938 opravil svoj prvi polet po prometni nesreči.Hinchliffe 2003, str. 29.
Septembra istega leta je bila Lentova eskardilja (7./JG 132) premeščena v Großenhain pri Dresdnu, kjer se je pripravljala in nato sodelovala v okupaciji Češkoslovaške. Med tem konfliktom je Lent opravil več operativnih patrulj, dokler ni bila eskadrilja 29. septembra 1938 premeščena v Rangsdorf. Po okupaciji Sudetov je Lentova enota pričela s prenovo in sicer so prejeli letala Messerschmitt Bf 108 Taifun. 1. novembra 1938 je bila III./JG 132 premeščena v Fürstenwalde in bila istočasno preimenovana v II./JG 141; Lent je bil dodeljen 6. eskadrilji.Hinchliffe 2003, str. 30–31. Medtem, ko se je Lent učil letenja z novim letalom, ni imel običajnega spremljevalca oz. radijskega operaterja, ki je hkrati opravljal dolžnost repnega strelca; šele 14. avgusta 1939 mu je bil dodeljen Gefreiter Walter Kubisch.Hinchliffe 2003, str. 33. Med pripravo na drugo svetovno vojno je bil 25. avgusta 1939 I./ZG 76 premeščen na letališče Ohlau, jugovzhodno od Breslaua.Hinchliffe 2003, str. 34.
Druga svetovna vojna Druga svetovna vojna se je pričela v petek, 1. septembra 1939 ob 04:45, ko so nemške enote prečkale poljsko mejo. Lent, ki je letel z Bf 110 (z oznako M8-DH), je ob 04:44 odletel z letališča Ohlau, da bi spremljal bombnike Heinkel He 111 na njihovi misiji nad Krakovom.
Poljska kampanja
Nemški načrti za poljsko kampanjo so bili zbrani pod kodnim imenom Fall Weiß (Primer Beli). Operacija je tako narekovala hkratne napade na Poljsko s treh smeri: severa, zahoda in juga, pri čemer bi se napadi pričeli ob 04:45 1. septembra 1939. Tega dne je Lent, skupaj s svojim radijskim tehnikom Kubischem, spremljal formacijo bombnikov Heinkel 111 iz I. in III./Kampfgeschwader 4 (KG 4), ki so napadli letališča pri Krakovu kot podpora južnemu napadu na Poljsko.Hinchliffe 2003, str. 35. Naslednji dan ob 16:30 je Lent odletel nad Lódz, kjer je dosegel svojo prvo letalsko zmago: sestrelil je poljski PZL P.11.Helden der Wehrmacht 2004, str. 112.Bekker 1994, str. 37.
Zaradi uničenja poljskega vojnega letalstva spremljanje bombnikov ni bilo več potrebno, tako da je Lentova enota pričela opravljati lovsko-jurišne naloge. 12. septembra je Lenta napadlo poljsko lovsko letalo, ki je poškodovalo njegov motor, zaradi česar je zasilno pristal za nemškimi položaji.Hinchliffe 2003, str. 40–41. Med poljsko kampanjo je nato opravil še pet bojnih poletov, pri čemer je uničil še eno protiletalsko baterijo. Za dosežke med kampanjo je bil 21. septembra 1939 odlikovan z železnim križcem II. razreda. 29. septembra je bila I./ZG 76 premeščena na področje Stuttgarta, da bi branila zahodno zračno mejo pred francoskimi in britanskimi letali, slednji sta namreč Tretjemu rajhu napovedali vojno 3. septembra 1939.Hinchliffe 2003, str. 42. Od oktobra do sredine decembra istega leta je I./ZG 76 delovala na več letališčih na področju Stuttgarta in Porurja, nakar pa je bila 16. decembra premeščena severno od Jeverja.Hinchliffe 2003, str. 46.
Bitka za Helgoland
V prvem mesecu vojne se je Kraljevo vojno letalstvo (RAF) večinoma osredotočilo na bombniške napade na ladje v Severnem morju. 18. decembra 1939 so bombniki RAF izvedli večji napad na ladijski promet pri Wilhelmshavnu, napad je postal znan kot bitka za Helgoland.Hinchliffe 2003, str. 44. 24 dvomotornih bombnikov Vickers Wellington iz 9., 37. in 149. eskadrilje RAF se je sprva zbralo nad Norfolkom in nato skupaj odletelo proti otoku Helgoland. Dva bombnika sta prekinila polet zaradi tehničnih težav, medtem ko so ostali nadaljevali z misijo, posledično jih je zaznal radar Freya, nastanjen na Vzhodnofrizijskih otokih.Hinchliffe 2003, str. 45.
Lent je dobil ukaz, da prestreže in napade napadajoče bombnike, po kratkem postanku za dopolnitev goriva je tako Lent zapustil Jever in napadel formacijo, sam je tako prijavil uničenje treh bombnikov, pri čemer so mu nadrejeni potrdili dve zmagi.Hinchliffe 2003, str. 47–49. Prvi sestreljeni letali sta bili iz 37. eskadrilje, ki sta strmoglavili v morje pri Borkumu. Tretji bombnik je lahko bil bombnik iz iste eskardilje z oznako 1A N2396, LF-J, ki je strmoglavil na peščeni nasip pri Borkumu.Hinchliffe 2003, str. 50. Lentu niso priznali zmage nad Wimberleyjem zato, ker je Lent napadel že težko poškodovan bombnik, ki je bil tik pred strmoglavljenjem; slednjo zmago so nato pripisali Carlu-Augustu Schumacherju.Holmes 2010, str. 78—81.
Njegov uspeh kot lovskemu pilotu nad Severnim morjem mu je prinesel manjšo medijsko pozornost, posledično pa je prejel številna pisma oboževalcev in s pošiljateljico enega, Elisabetho Petersen, se je srečal v hotelu Reichshof v Hamburgu. Pozneje (februarja 1940) sta skupaj odšla na smučarske počitnice v Hirschegg.Hinchliffe 2003, str. 54–55.
Norveška kampanja in bitka za Britanijo
thumb|left|Letalo norveškega vodnika pilota Kristiana Fredrika Schyeja, katerega je Lent sestrelil 9. aprila 1940Hinchliffe 2003, str. 61.
8. aprila 1940 je osem letal iz 1./ZG 76, pod poveljstvom Staffelkapitäna Hansena, zapustilo letališče Jever v smeri severa in se preselilo v bližino Westerlanda; premik je bil načrtovan v sklopu bližajoče se operacije Weserübung, napada na Norveško.Hinchliffe 2003, str. 57. Nemški napad je predvideval amfibijski napad na norveško prestolnico Oslo in šest drugih večjih pristanišč, od Kristiansanda na jugu do Narvika na severu.Hinchliffe 2003, str. 58. Istočasno pa bi transportna letala Junkers 52 (Ju 52) izvedla spust nemških padalcev, ki so imeli nalogo zavzeti letališče Fornebu pri Oslu. Dodatna letala Ju 52, v drugem poletu 20 minut pozneje, pa bi na zajeto letališče pripeljala okrepitve. 1./ZG 76 je bila zadolžena za zaščito in jurišne napade v obeh valih zračnih napadov. Osem letal Bf 110 Zerstörer iz sestave 1./JG 76 je tako ob 07:00 zapustilo letališče, pri čemer so računali, da naj bi prišli nad Fornebu ob 08:45, ko bi se izvedel padalski spust. Zaradi oddaljenosti je bil polet načrtovan kot enosmerni, nemški padalci so morali zavzeti letališče, da bi lahko lovci Bf 110 pristali, ko bi jim zmanjkalo goriva.Hinchliffe 2003, str. 59.
Med poletom proti letališču Fornebu je Lent uspel sestreliti norveški Gloster Gladiator. Med spremljanjem transportnih letal je skupina doživela močen sovražni ogenj. Lentov motor je bil zadet, pri čemer je zagorel, tako da je bil prisiljen nemudoma pristati. Po zasilnem pristanku je Lent prepričal norveško posadko na letališču, da se mu je predala.Hinchliffe 2003, str. 62–63.
Istega dne ob 18:50 sta Lent in Hansen, v nepoškodovanih Bf 110, odletela na bojni polet. Med 40-minutnim poletom sta skupaj napadla britanski leteči čoln Short Sunderland iz 210. eskadrilje; zmaga je bila pripisana Hansenu.Hinchliffe 2003, str. 62–63, 295.