Hermes (grško Ἑρμῆς) je olimpski bog v grški religiji in mitologiji, sin Zevsa in Plejade Maje. Bil je drugi najmlajši med olimpskimi bogovi.

Hermes je bog prehodov in meja. Opisan je kot hiter in prebrisan, ki se prosto giblje med svetovoma smrtnikov in bogov. Predstavljen je tudi kot odposlanec in glasnik bogov: priprošnjik med smrtniki in bogovi in spremljevalec duše v posmrtno življenje. Razumljen je bil kot zaščitnik in pokrovitelj pastirjev, tatov, govorništva in duhovitosti, literature in poezije, športnikov in športa, izumov in trgovine, cest, mej in popotnikov.

V nekaterih mitih je prevarant in ukani druge bogove za lastno zadovoljstvo ali zaradi človeštva. Njegovi atributi in simboli so: herma, petelin, želva, denarnica ali torbica, krilate sandale in krilati klobuk. Njegov glavni simbol je grški kerikej ali latinski kerikej (kaducej) z dvema kačama, ovitima okoli palice in s krili na vrhu.

V rimski prilagoditvi grškega panteona je Hermes rimski bog Merkur, ki je, čeprav so ga Rimljani podedovali od Etruščanov, razvil številne podobne značilnosti kot zavetnik trgovine.Bullfinch's Mythology, (1978), Crown Publishers, p. 926.

Etimologija Najzgodnejša oblika imena Hermes je mikenska grščina *hermāhās, napisano e-ma-a2 (e-ma-ha) v zlogovni linearni pisavi B. Večina učenjakov meni, da beseda "hermes" izvira iz grške ἕρμα herma, "opora, kup kamenja, mejni čuvaj", iz katerih izhaja beseda hermai ("mejnik, kažipot, posvečen Hermesu kot bogu popotnikov"). Etimologija ἕρμα sama je neznana (verjetno ni indoevropska beseda). R. S. P. Beekes zavrača povezavo z besedo herma in meni, da je izvor predgrški.

Znanstveno kritično ugibanje, da beseda "hermes" izhaja iz bolj primitivne oblike pomena "možic", je sporno Davies, Anna Morpurgo & Duhoux, Yves. Linear B: a 1984 survey. Peeters Publishers, 1985, p. 136. V grščini hermaion pomeni srečna najdba.

Prav tako nekateri primerjajo Hermesa z vedsko Saramo.Larousse Encyclopedia of Mythology, ed. Félix Guirand & Robert Graves, Hamlyn, 1968, p. 123

Mitologija Zgodnji grški viri

Homer in Heziod Homer in Heziod sta upodobila Hermesa, izurjenega za goljufiva dejanja in tudi kot dobrotnika smrtnikov. V Iliadi se je imenoval "prinašalec sreče", "vodnik in varuh" ter "mojster vseh trikov". Bil je božji zaveznik Grkov proti Trojancem, vendar je zaščitil Priama, ko je odšel v grški tabor iskat truplo svojega sina Hektorja, in ga spremljal nazaj v Trojo.

Rešil je tudi Aresa iz soda, kamor sta ga zaprla Otos in Efialt. V Odiseji je pomagal svojemu vnuku Odiseju tako, da ga je obvestil o usodi njegovih tovarišev, ki jih je Kirka spremenila v živali. Hermes mu je naročil, naj se zaščitijo z žvečenjem čarobnega zelišča; Kalipso je sporočil Zevsovo naročilo, naj osvobodi Odiseja in mu dovoli oditi z njenega otoka, da bo nadaljeval svojo pot domov. Ko je Odisej ubil snubce svoje žene, je Hermes vodil njihove duše v Had.Homer. The Odyssey. Plain Label Books, 1990. Trad. Samuel Butler. pp. 40, 81–82, 192–195. V Delih in dnevih je Zevs ukazal Hefajstu, da ustvari Pandoro, da osramoti človeštvo s kaznovanjem Prometeja, ki je ukradel ogenj z nebes; vsak bog ji je dal darilo, Hermesovo darilo so bile laži, zapeljive besede in dvomljiv značaj; nato jo je poslal na Zemljo, kjer se je poročila z Epimetejem.Hesiod. Works And Days. ll. 60–68. Trad. Hugh G. Evelyn-White, 1914

Ajshil, Sofokles, Evripid Ajshil je v Evmenidah zapisal, da je Hermes pomagal Orestu ubiti Klitajmnestro pod lažno identiteto in opisal druge njegove zvijače, trdil, da je bil bog iskanj in da je iskal izgubljene ali ukradene stvari. V Filoktetu se Sofokles sklicuje na Hermesa, ko mora Odisej prepričati Filokteta, da se pridruži trojanski vojni na strani Grkov in v Evripidovi Rezos Hermes pomaga Dolonu vohunu v grški mornarici.

Ezop Ezop ga pokaže v več svojih basnih kot vladarja vrat preroških sanj, kot boga športnikov, užitnih korenin in gostoljubnosti. Pravi tudi, da je Hermes vsaki osebi dodelil njegov delež pameti.Aesop. Fables 474, 479, 520, 522, 563, 564. Quoted in God of Dreams of Omen; God of Contests, Athletics, Gymnasiums, The Games, Theoi The Project: Greek Mythology

Helenistični grški viri Več piscev helenističnega obdobja je razširilo seznam Hermesovih dosežkov. Kalimah je dejal, da je Hermes sam prikrito kot Kiklop prestrašil Okeanide in bil neposlušen do svoje matere. Ena od orfejskih hvalnic Ktonij je posvečena Hermesu, kar kaže, da je bil tudi bog podzemlja. Ajshil ga je večkrat imenoval s tem vzdevkom. Druga je hvalnica Hermesu, v kateri je njegova povezava z atletskimi igrami mistična.

Flegont iz Tral je dejal, da je ščitil pred duhovi in Psevdoapolodor poroča o več dogodkih, ki vključujejo Hermesa. Sodeloval je pri gigantomahiji pri obrambi Olimpa; dobil je nalogo, da nese dojenčka Dioniza Atamantu in njegovi ženi ter Semelini sestri Ino, pozneje pa Nimfam, spremljal je Hero, Ateno in Afrodito na lepotno tekmovanje; mlademu Herkulu je dal meč, ko je končal svoje izobraževanje, svoje sandale je posodil Perzeju. Tračanski knezi so ga glede na prednike enačili s svojim bogom Zamolksisom.

Hermesovi vzdevki Kriofor (Moskofor)

V antičnem grškem kultu je kriofor (grško κριοφόρος) ali criophorus – "nosač ovna" lik, ki prikazuje slovesno žrtvovanje ovna. Postal je vzdevek Hermesa: Hermes Kriofor.

Argeifont Hermesov vzdevek Ἀργειφόντης Argeiphontes (latinsko Argicida) pomeni "Argosov morilec". Ubil je stookega velikana Argosa, ki mu je Hera zaupala v varstvo v telico spremenjeno Io v svetišču kraljice Here v Argosu. Hermes ga je prej uspaval s piščalko. Argosove oči so nato postale del pavovega repa, simbola boginje Here.

Glasnik in vodnik Glavna Hermesova naloga je bila glasnik. Hermes diaktor (ali angelos) – sel, glasnik – je v resnici videti v tej vlogi le pri Zevsu na straneh Odiseje,

... Oh, mogočen glasnik bogov zgornjih in spodnjih svetov ... (Ajshil),

v klasičnih spisih, Evripidovi Elektri in Ifigeniji pri Tavrijcih in v Epiktetovih Diatribah.

Božanski sel in glasnik bogov nosi darila svojega očeta, petasos (klobuk) in talaria (krilate sandale) ...

in tudi: Hodij, zaščitnik popotnikov Onejropomp, spremljevalec sanj Pojmander, pastir moških Psihopomp, spremljevalec duš in psihogog, spremljevalec ali vodja duš v (ali skozi) podzemlje.

Trgovina

Agorej, z agore; ki pripada trgu (v Aristofanu) Empolaj, ki se ukvarja s prometom in trgovino

Hermes je včasih upodobljen v umetniških delih s torbico. Dolij Dolij (lit. Prebrisan) )

Hermes je bil amoralen kot dojenček, čeprav ga je Zevs poslal na zemljo kot učitelja človeštva, da bi ga naučil znanja in vrednot pravičnosti in izboljšanja medčloveških odnosov ("vezi med smrtniki").

Hermes naj bi bil mojster retoričnega prepričevanja in posebnega vsiljevanja, bog običajno to počne ponoči. Hermes pozna meje in jih prečka, da jih zmede.

Dodatno Drugi vzdevki so še: htonij – na festivalu Athenia Hitri je žrtvovanje videl samo bog kilenij, rojen na gori Kileni epimelij, varuh čred enagonij, povezan z igrami, olimpijskimi enoid, na cesti kojnos kriofor "nosač ovna" plutodot, darovalec bogastva (kot izumitelj požara) propilaj, "pred vrati" (varuh pri vratih), strofaj "ki stoji na poštni vratih" strofij, "tečaj vrat", zaščitnik vrat (tudi meja), v templju gimnazij, pokrovitelj gimnazij

Čaščenje in kult

Kult je bil ustanovljen v Grčiji v oddaljenih regijah, verjetno je bil zato bog narave, kmetov in pastirjev. Morda je bil v začetku božanstvo s šamanskimi atributi, povezanimi s prerokovanjem, spravo, magijo, žrtvovanjem ter iniciacijo in v stiku z drugimi ravnmi obstoja v vlogi posrednika med svetom vidnega in nevidnega.

V 3. stoletju pred našim štetjem je v pogovoru med Petosirisom (duhovnik) in kraljem Nehopsom, verjetno napisano v Aleksandriji okoli 150 pred našim štetjem, navedeno, da je Hermes učitelj vseh skrivnih modrosti, do katerih je prišel z izkušnjami religiozne zamaknjenosti.Jacobi, M. (1907). Catholic Encyclopedia Astrology New York: Robert Appleton Company. Retrieved 25 July 2012(tertiary) "religious ecstasy" -(a buddhist monk affiliated to ambedkartimes) Retrieved 25 July 2012

Zaradi svoje nenehne mobilnosti je veljal za boga trgovine in družabnih stikov, v poslovanje je prinašal bogastvo, še posebej nenadno ali nepričakovano, potovanj, cest in križišč, mej in mejnih okoliščin ali prehodnosti, sprememb, sporazumov in pogodb, prijateljstva, gostoljubnosti, spolnega občevanja, iger, podatkov, žrebanj, sreče, žrtvovanja, žrtvovanja živali, čred in pastirjev, plodnosti zemlje in živine. Poleg tega da je bil Zevsov sel je spremljal duše umrlih v Had in spremljal sanje, ki jih je Zevs pošiljal smrtnikom.

Templji Eno izmed najstarejših Hermesovih svetišč je gora Kilena v Arkadiji, na kateri naj bi bil po mitu tudi rojen. Izročilo pravi, da je njegov prvi tempelj zgradil Likaon. Kult naj bi sprejeli v Atenah, nato pa se je razširil po vsej Grčiji. Njegovih templjev in kipov je bilo veliko. Lukijan iz Samozate v Siriji je napisal, da je videl templje Hermesa vsepovsod.Lucian of Samosata. The Works of Lucian of Samosata. BiblioBazaar, LLC, 2008. Volume 1, p. 107.

V mnogih krajih so bili templji posvečeni v povezavi z Afrodito, v Atiki, Arkadiji, na Kreti, Samosu in v Veliki Grčiji. Mnoge najdbe v templjih so razkrile njegovo vlogo pri iniciaciji mladih v odraslo dobo, med njimi tudi vojakov in lovcev, ker so vojno in nekatere oblike lova gledali kot na obred iniciacije. Ta Hermesova vloga pojasnjuje, zakaj ga nekatere slike v templjih in na posodah kažejo kot najstnika. Kot mecen športnikov in borcev je bil Hermesov kip v telovadnicah in tudi v svetišču dvanajstih bogov v Olimpiji, kjer so Grki slavili olimpijske igre. Njegov kip je bil na oltarju, posvečen njemu in Apolonu. Tempelj na Aventinskem griču v Rimu je bil posvečen leta 495 pred našim štetjem.

Simboli Hermesa so palma, želva, petelin, koza, številka štiri, več vrst rib, kadilo. Žrtvovanje vključuje med, pecivo, prašiče, koze in ovce. V svetišču Hermesa Promahosa v Tanagri je drevo jagodičnica, pod katerim naj bi ustvarjal, v hribih Fene pa tečejo trije sveti izviri, v katerih naj bi se kopal ob rojstvu.

Festival Hermesova pojedina je bil poseben festival hermeja, ki se je praznoval z žrtvovanjem bogu in s športniki, verjetno ustanovljen v 6. stoletju pred našim štetjem, vendar o festivalu ni ohranjenih nobenih dokumentov pred 4. stoletjem pred našim štetjem. Platon je dejal, da se je Sokrat udeležil hermeje. Od vseh festivalov, ki vključujejo grške igre, so bile najbolj zanimive iniciacije, ker je bila udeležba na njih omejena na mlade fante, odrasli so bi izključeni.Scanlon, Thomas Francis. Eros and Greek athletics. Oxford University Press U.S., 2002. pp. 92-93

Herma

V antični Grčiji je bil Hermes falični bog meja. Njegovo ime v obliki herme (nekakšen doprsni kip na visokem podstavku) je bilo uporabljeno za obcestna znamenja kot kup kamenja; vsak popotnik je dodal kamen na kup. V 6. stoletju pr. n. št. je Hiparh, Pizistratov sin, nadomestil možice, ki so zaznamovali vmesne točke med vsako vaško demo z osrednjo agoro Aten s kvadratnim ali pravokotnim stebrom iz kamna ali brona, dopolnjen z doprsnim kipom Hermesa z brado. Pokončni falus je rasel iz osnove. Na gori Kileni ali kilenski hermi je bil kamnit ali lesen steber preprosto izklesan falus. V Atenah so herme postavljali zunaj hiše za srečo.

Leta 415 pred našim štetjem, ko je atenska flota odplula v Sirakuze med peloponeškimi vojnami so bile vse atenske herme razdejane v eni noči. Atenci so takrat verjeli, da je to delo saboterjev iz Sirakuz ali protivojne frakcije v Atenah samih. Sokratov učenec Alkibiad je bil prvi osumljen in Sokrat je posredno plačal za brezbožnost s svojim življenjem.

Umetnost in ikonografija