Rimska kurija () je vodstvena cerkvenopravna ustanova in upravna organizacija Rimskokatoliške cerkve, ki deluje v papeževem imenu, z njegovo oblastjo in njegovim pooblastilom.Borut Košir: Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 183. Je tudi administrativna uprava Svetega sedeža.
Opis in naloge Rimsko kurijo sestavljajo dikasteriji, komisije, sveti in uradi ter sodišča, ki pomagajo papežu pri vodenju Rimskokatoliške cerkve. Rimska kurija v papeževem imenu upravlja in skrbi za delovanje Cerkve. Njena področja dela segajo od vprašanj vere, službe škofov, zakramentalnega življenja, liturgične dejavnosti, življenja duhovnikov in redovnikov, katoliške vzgoje, do misijonske dejavnosti in sodstva. Papež vsega naštetega, kar je za vodenje Cerkve potrebno, ne bi mogel opravljati sam, zato mu pri reševanju vsakdanjih zadev pomagajo različne osebe in uradi rimske kurije. Po kan. 360 Zakonika cerkvenega prava (ZCP) kurija izvršuje svoje naloge v papeževem imenu in z njegovo oblastjo. Kurijo sestavljajo državno tajništvo, kongregacije (sedaj dikasteriji), sodišča in druge ustanove, katerih sestavo in naloge določajo apostolske konstitucije, ki jih izdajo papeži.
Pravne podlage za organizacijske in sistemske spremembe
Rimsko kurijo je 22. januarja 1588 formalno ustanovil papež Sikst V., z apostolsko konstitucijo Immensa aeterni Dei.Borut Košir: Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 184. Po ustanovitveni konstituciji je bila kurija nekoč sestavljena iz 15 uradov (t. i. kolegijev). V 19. stoletju so bile znotraj kurije ustanovljene posebne kardinalske skupine. Prva večja reforma kurije je bila opravljena na podlagi apostolske konstitucije papeža Pija X. Sapienti consilio (29. junij 1908), nato pa so reformo utemeljili še: Zakonik cerkvenega prava (1917), apostolska konstitucija papeža Pavla VI. Regimini Ecclesiae universae (15. avgust 1967). Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je z apostolsko konstitucijo Pastor bonus (28. junij 1988) nazadnje uredil kurijo.Borut Košir: Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 183-4.
Zgodovina Organizacija 1988 - 2022 Državno tajništvoBorut Košir: Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 187. Kongregacije: Kongregacija za verski nauk (Congregatio pro Doctrina Fidei), Kongregacija za škofe (Congregatio pro Episcopis), Kongregacija za vzhodne Cerkve (Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus), Kongregacija za disciplino zakramentov (Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum), Kongregacija za kler (Congregatio pro Clericis), Kongregacija za redovne in podobne družbe (Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae), Kongregacija za evangelizacijo narodov (Congregatio pro gentium evangelizatione), Kongregacija za zadeve svetnikov (Congregatio de Causis Sanctorum), Kongregacija za katoliško vzgojo (Congregatio de institutione catholica (de studiorum institutis).Borut Košir: Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 187-8.
Sodišča: Apostolska penitenciarija, Apostolska signatura, Rimska rotaBorut Košir: Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 188.. Papeški sveti: Papeški svet za laike, Papeški svet za edinost kristjanov, Papeški svet za družino, Papeški svet Pravičnost in mir, Papeški svet Cor Unum, Papeški svet za pastoralo izseljencev in popotnikov, Papeški svet za pastoralo zdravstvenih delavcev, Papeški svet za interpretacijo pravnih tekstov, Papeški svet za dialog med različnimi religijami, Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja, Papeški svet za kulturo. Papeški uradi: Apostolska kamera, Uprava premoženja apostolskega sedeža, Prefektura ekonomskih zadev apostolskega sedeža. Drugi uradi: Prefektura papeškega gospodinjstva, Urad za papeške bogoslužne slovesnosti, Vatikanski arhivi Vatikanska knjižnica
Reforme papeža Frančiška Papež Frančišek je 19. marca 2022 objavil novo apostolsko konstitucijo Praedicate Evangelium o rimski kuriji in njeni organiziranosti, z namenom boljšega služenja Cerkvi in svetu. Ta je stopila v veljavo 5. junija, na binkošti, ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.
Državno tajništvo Državno tajništvo kot papeško tajništvo zagotavlja pomoč papežu pri opravljanju njegovega najvišjega poslanstva. Vodi ga državni tajnik in vključuje tri oddelke: oddelek za splošne zadeve, ki ga vodi namestnik, pomaga pa mu prisednik oddelek za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami oddelek za diplomatsko osebje Svetega sedeža
Dikasteriji Dikasteriji so vodstveni organi rimske kurije, ki so nastali v času papeževanja papeža Frančiška. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z apostolsko konstitucijo Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« Svetega sedeža, ki so nadomestili nekdanje kongregacije. Oseba, ki v imenu papeža vodi enega od dikasterijev v rimski kuriji, se imenuje »prefekt«.
Organiziranost Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev.
kurijo dopolnjujejo sodstveni organizmi: štiri cerkvena sodišča in šest gospodarskih organizmov.
del kurije še naprej ostajajo: Prefektura papeškega gospodinjstva, Urad za papeževe liturgične obrede ter kamerleng Svetega sedeža, ki opravlja svoje naloge le v času, ko je zaradi sedisvakance sedež papeža izpraznjen.
dikasterij sedanji prefekt državljanstvo osebni grb Dikasterij za nauk vere Víctor Manuel Fernández, kardinal Dikasterij za bogoslužje in disciplino zakramentov Arthur Roche, kardinal Dikasterij za evangelizacijo papež Leon XIV. Dikasterij za zadeve svetnikov Marcello Semeraro, kardinal Dikasterij za škofe Filippo Iannone, nadškof (od 15. oktobra 2025) Dikasterij za duhovnike Lazarus You Heung-Sik, kardinal Dikasterij za vzhodne Cerkve Claudio Gugerotti, kardinal Dikasterij za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja Simona Brambilla, MC Dikasterij za kulturo in vzgojo José Tolentino de Mendonça, kardinal Dikasterij za službo ljubezni Konrad Krajewski, kardinal Dikasterij za laike, družino in življenje Kevin Joseph Farrell, kardinal, kamerleng Dikasterij za pospeševanje edinosti med kristjani Kurt Koch, kardinal Dikasterij za medverski dialog George Koovakad, kardinal Dikasterij za služenje celostnemu človeškemu razvoju Michael Czerny, kardinal Dikasterij za zakonodajna besedila sedisvakanca(do 15. oktobra 2025 Filippo Iannone, nadškof) Dikasterij za komunikacijo Paolo Ruffini, novinar in laik
Pravosodne ustanove Naloge ki jo opravljajo pravosodne ustanove, so ena od bistvenih fukcij v vodstveni oblasti Cerkve. Njihovi cilji, ki pravosodne ustanove izvršujejo v okviru svoje pristojnosti, so cilj poslanstva same Cerkve: Oznanjati in uvajati Božje kraljestvo, ter s pravičnim redom, ki se izvaja s kanonskim pravom, delovati za odrešenje duš. Redne ustanove pravosodja pod okriljem Rimske kurije, ki so med seboj neodvisne, so: Apostolska penitenciarija (razsoja tudi v zvezi z zakramentalnostjo in nezakramentalnostjo) Rimska rota (najvišje prizivno sodišče) Apostolska signatura (vrhovno sodišče)
Odvetništvo Seznam odvetnikov pri Rimski kuriji Odvetniška zbornica Svetega sedeža
Finančne ustanove Svet za gospodarstvo Tajništvo za gospodarstvo Uprava premoženja Apostolskega sedeža Urad generalnega revizorja Komisija za zaupne zadeve Uradi Prefektura papeške hiše Urad za papeževe liturgične obrede Kamerleng Svete rimske Cerkve Ustanove, povezane s Svetim sedežem Vatikanski apostolski arhiv Vatikanska apostolska knjižnica Zgradba svetega Petra Papeška komisija za sakralno arheologijo Papeška akademija znanosti Papeška akademija družbenih znanosti Papeška akademija za življenje Agencija za ocenjevanje in spodbujanje kakovosti na cerkvenih univerzah in fakultetah Urad za nadzor in finančne informacije
Sklici in opombe
Viri
Glej tudi kanonsko pravo
Kategorija:Rimskokatoliška cerkev * Kategorija:Ustanovitve leta 1588 Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve