Eurypteridi (morski škorpijoni) so izumrla skupina členonožcev, sorodnih pajkovcem, ki vsebuje tudi največje znane členonožce, ki so kdarjoli živeli. So člani izumrlega reda Eurypterida (poddebla pipalkarjev) in so najbolj raznovrstni paleozoiški razred pipalkarjev. Ime Eurypterida prihaja iz grških besed eury- ki pomeni "širok" in pteron pomena "krilo"Webster's New Universal Unabridged Dictionary. 2nd ed. 1979. zaradi para širokih plavalnih priveskov. Eurypteridi so lovili prve znane ribe. Največji, kot je bil Jaekelopterus, je dosegal 2,5 m ali več v dolžino, vendar je bila večina vrst manjša od 20 cm. Bili so pomembni predatorji, ki so obvladovali tople plitvine tako v rekah, jezerih in morjih v obdobju od Ordovicija do Perma (460 - 248 mio let). Kljub vzdevku 'morski škorpijon' so bili le najbolj zgodnji primerki živeči v morju (kasnejši so živeli v ali pretežno sladkovodnem povodju) in niso bili pravi škorpijoni. Po teoriji so se premaknili iz slanih voda v sladkovodne v Pennsylvanijski podperiodi karbona (318 - 299 mio let). Izumrli med Permijsko–Triasnim izumrtvenim dogodkom in njihovi fosili so razširjeni praktično po vsem svetu.
Poznanih je več kot dvajset družin eurypteridov. Mogoče najbolj poznan rod eurypteridov je Eurypterus, od katerega je poznanih 18 fosilnih ostankov. Rod Eurypterus je prvi poimenoval leta 1825 zoolog James Ellsworth DeKay. Prepoznal je značilnosti členonožcev na prvem najdenem fosilu eurypterida, ki ga je našel dr. S. L. Mitchill.
Telesna zgradba thumb|left|Model Eurypterusa , razstavljen v Smithsonian National Museum of Natural History: Hall of Fossils
Tipični eurypterid je imel velik, ploščat, polkrožni dorzalni (zgornji) oklep (carapace), ki mu je sledil sklepni del in na koncu zašiljen, gibljiv rep, ki se je pri večini končal z bodico (Pterygotus, ki je sicer imel večji ploščat rep z najverjetneje manjšo bodico). Za glavo eurypteridov je bilo dvanajst telesnih segmentov. Ti segmenti so tvotili dorzalno in ventralno ploščo. Rep, ki je bil pri večini primerkov z bodico, je bil mogoče uporabljan za vbrizgavanje strupa (kot pri modernih škorpijonih), čeprav doslej ni dokaza, da bi bili eurypteridi strupeni. Večina eurypteridov je imela "vesla" do konca in preko dorzalnega oklepa, s katerimi so se poganjali skozi vod. Podred Stylonurina je imel 4 pare nožic za hojo namesto vesel. Mogoče so bile uporabljane tudi za kopanje ali za oboje. Spredaj je imel še dvoje klešč, podobno kot moderni raki. Druga podobnost med pradavnimi in sedanjimi členonožci pa so par sestavljenih oči in par manjših oči med večjima očema.
Veliko eurypteridov je imela velike noge, ki so jim omogočale plazenje preko morskega dna. Nekateri primerki so morda bili dvoživke, prebivajoč na kopnem vsaj del svojega življenjskga cikla in kot take zmožne dihanja v vodi in na kopnem. Predatorski členonožec, čigar sledovi so najdeni v kambrijskih sedimentih pred 510 mio leti in je med prvimi dokazi o živalih na kopnem. thumb|300px|left|Način veslanja Med največjimi eurypteridi so 'hibbertopteroidi', poimenovani po britanskem palaeontologu dr. Samuel Hibbertu, ki je opisal Hibbertopterus scouleri leta 1836. Fosilne sledove, ki so jih pred kratkim identificirali na Škotskem, je napravil 1,6 m dolgi Hibbertopterus. Največji dobro opisani rod morskih škorpijonov je bil Pterygotus, členonožec, velikosti krokodila. Fosili Pterygotusa so relativno pogosti, čeravno so popolni fosili redki. Z dobrima dvema metroma dolžine so bili do nedavnega največji najdeni fosilni členonožci. Fosili so bili najdeni povsod, razen na ozemlju Antarktike. Arthropleura je bil podobne dolžine. Leta 2007 so našli 46 cm dolge ščipalke, pripadajoč Jaekelopterus rhenaniae (primerke so našli in opisali že leta 1914). Po preračunu se je izkazalo, da je bil 2,5 m dolg, kar ga je naredilo za največjega členonožca vseh časov.
thumb|600px|right|Način dviganja in spuščanja v vodi
Povezava z dugimi skupinami
thumb|400px|right|Dojemanje podkvastega raka kot modernega morskega škorpijona je razumljivo zaradi podobnega izgleda. Eurypteridi so bili tradicionalno smatrani kot bližnji sorodniki ostvarjev. Nadaljnje študije so uvrstile eurypteride bliže pajkovcem. Ravno tako je prevladovalo mnenje, da so blizu škorpijonom zaradi podobnosti. Ta hipoteza je botrovala imenu morski škorpijon. Zadnji povzetek povezav med pajkovci in njihovimi sorodniki je podal Eurypterida, Xiphosura in Arachnida (pajkovci) kot tri večje skupine.
Filogeneza
Seznam družin in rodov
Nddružina Eurypteracea Burmeister, 1845 Hughmilleriidae Kjellesvig-Waering, 1951 Hughmilleria Sarle, 1902 Slimonia Page, 1856 Salteropterus Kjellesvig-Waering, 1951 Grossopterus Størmer, 1934 Lepidoderma Reuss, 1855 ?Hastimima White, 1908 Pterygotidae Clarke & Ruedemann, 1912 Pterygotus Agassiz, 1839 Acutiramus Ruedemann, 1935 Erettopterus Salter, 1859 Jaekelopterus Brady and Poschmann, 2007 Eurypteridae Burmeister, 1845 Eurypterus De Kay, 1825 Onychopterella Størmer, 1951 Tylopterella Størmer, 1951 Carcinosomatidae Størmer, 1934 Carcinosoma Claypole, 1890 Mixopteridae Caster & Kjellesvig-Waering, 1955 Mixopterus Ruedemann, 1921 Megalograptidae Caster & Kjellesvig-Waering, 1955 Megalograptus Miller, 1874 Echinognathus Walcott, 1882 Naddružina Stylonuracea Diener, 1924 Stylonuridae Diener, 1924 Stylonurus Page, 1856 Drepanopterus Laurie, 1892 Brachyopterus Størmer, 1951 Ctenopterus Clarke & Ruedemann, 1912 Tarsopterella Størmer, 1951 Melbournopterus Caster & Kjellesvig-Waering, 1953 Campylocephalus Eichwald, 1860 Dolichopteridae Kjellesvig-Waering & Størmer, 1952 Dolichopterus Hall, 1859 Strobilopterus Ruedemann, 1955 Rhenopteridae Størmer, 1951 Rhenopterus Størmer, 1936 Mycteropidae Størmer, 1951 Mycterops Cope, 1886
Reference
Nadaljnje branje
Zunanje povezave
Eurypterids.co.uk – eurypterid information website Life-like reconstruction of a eurypterid Eurypterida from the Palaeos website Jaekelopterus rhenaniae at the Palaeoblog
Kategorija:Pipalkarji * Kategorija:Taksoni, opisani leta 1843 Kategorija:Izumrle živali