thumb|right|Marko Pernhart: Jepa in Beljaško polje z Baškim in z Vrbskim jezerom thumb|right|Marko Pernhart: Celovec proti severu thumb|right|Marko Pernhart: Podjuna pri Velikovcu thumb|right|Marko Pernhart: Celovška ravnina proti severozahodu Geografijo avstrijske Koroške, najjužnejše zvezne dežele Republike Avstrije zaznamuje lega v Vzhodnih Alpah in Celovški kotlini, ki je največja notranje alpska kotlinska pokrajina. V Celovški kotlini so najpomembnejša mesta, državni centri skozi zgodovino (keltskega Noriškega kraljestva, rimske province Norik, Karantanije ter novejših fevdalnih tvorb) kakor tudi jezera, ki so pomembna za turizem.
Lega Koroška ima obliko pravokotnika, ki je razteza od severa do juga približno 70 km (od 46°23' do 47°08' severne širinske stopinje). Od zahoda do vzhoda meri okoli 180 km od 12°40' do 15°03' vzhodne dolžinske stopnje. S površino 9536 km² je Koroška po velikosti peta od devetih zveznih dežel Republike Avstrije.
Koroška meji znotraj Avstrije na zahodu na Tirolsko (okraj Lienz), v severozahodu na Salzburg, v severovzhodu na avstrijsko Štajersko. Na jugu leži Koroška ob državni meji s Slovenijo (pokrajini Koroško in Gorenjsko) ter zahodno od nje ob državni meji z Italijo (oz. njenima regijama Furlanija - Julijska krajina h kateri pripada večjezična Kanalska dolina in avtonomna provinca Benečija, italijansko Veneto). Deželne meje tvorijo skoraj povsod gorski grebeni: na severu Visoke Ture in Krške Alpe, na vzhodu Golica, na jugu Karavanke in Karnijske Alpe ter na zahodu Lienški Dolomiti in skupina Šober (nemško Schobergruppe).
Na približno sredini ozemlja meri Koroška le približno 44 km s severa na jug. To in različne terenske formacije so privedle do razlikovanja med Zgornjo Koroško na zahodu, ki jo zaznamuje visokogorje ter na vzhodu t. i. Spodnjo Koroško, katere osrednji del predstavlja Celovška kotlina s svojimi rečnimi dolinami. Meja teče približno od gore Königstuhl v Krških Alpah v severu do Kepe (lokalno Jepa) v Karavankah na jugu in torej skozi Beljak.
Sicer ima pojem Spodnja Koroška (enako kot Spodnja Štajerska) v nemščini lahko sugestivni slabšalni element, zato ga pogosto zamenjamo s pojmom Južna Koroška, ki pa ne pokriva povsem enako geografsko področje.
Južna Koroška je tako geografski kot kulturnozgodovinski pojem in zlasti obsega etnično ozemlje Slovencev v deželi, ki ga geografsko lahko enačimo s področjem dvojezičnega šolstva po odredbi 1959 od Šmohorja do Labota, na severu pa Kostanje, pobočje Štalenske gore in Svinške planine.
Pojem Srednja Koroška je novejšega datuma in ni povsem določen in večinoma zajame področje med gorovjem Nockberge in Svinško planino. Deloma tudi nadomešča pojem Južna Koroška v tistih krajih, ki so v 19. in začetek 20. stoletja bili še povsem ali pretežno slovenski in so sedaj spremenili jezikovno rabo (blaženi Anton Martin Slomšek je pridigal svoje narodno prebuditeljske pridigeGlej: http://nl.ijs.si/e-zrc/slomsek/ Tri pridige o jeziku v Možberku (Blatogradu).
Pokrajine in geografske enote Geografske enote600pxGorovja(številke)Doline(velike črke)Celovška kotlina(male črke)1 Visoke Ture 1a skupina Velikega Kleka 1b skupina Šober (Schobergruppe) 1c skupina Sonnblick 1d skupina Sadnig 1e skupina Ankogel-Hochalm 1f skupina Reißeckg 1g skupina Hafner (Hafnergruppe) 1h skupina Kreuzeck 2 Krške Alpe 2a Zahodni Nochberge (Westliche Nochberge) 2b Vzhodni Nochberge (Östliche Nochberge) 2c Cobrški Nochberge (Afritzer Nockberge) 2d Motniške Alpe (Metnitzer Alpen) 2e gorovje Mödringbergzug 2f Vimiške gore (Wimitzer Berge) 2g Kotarško gorovje (Guttaringer Bergland) 3 Jezerske Alpe (Seetaler Alpen) 4 Svinška planina 5 Packalpe 6 Golica 7 Ziljske Alpe (Gailtaler Alpen ali Drauzug) 7a Lienški Dolomiti 7b skupina Lačur (Latschurgruppe) 7c skupina Reißkofel 7d Srednje Ziljske Alpe 7e Dobrač 8 Karnijske Alpe 9 Karavanke 9a Peca 10 Komelj 11 Kamniške AlpeA1 Zgornja Dravska dolinaA2 Lurnsko poljeA3 Spodnja Dravska dolina B1 Zgornja dolina Mele (Oberes Mölltal)B2 Srednja dolina Mele (Mittleres Mölltal)B3 Spodnja dolina Mele (Unteres Mölltal)B4 Mallnitztal C1 dolina Liesertal C2 dolina Maltatal D Ziljska dolina D1 Lesna dolina D2 Zgornja Ziljska dolina D3 Spodnja Ziljska dolina D4 Višprijska dolina E Doline v Krških Alpah E1 Milštatska (Miljska) dolina E2 Gegendtal E3 depresija Kleinkirchheimer Senke E4 Zgornja Krška dolina E5 Sirnitzer Gurkenge (Sirniška ožina Krke) E6 Srednja Krška dolina E7 dolina Glodnice (Glödnitzer Tal) E8 Motniška dolina (Metnitztal) E9 Breško polje ("Friesacher Feld") F Labotska dolina F1 Zgornja Labotska dolina F2 Twimberger Graben F3 Spodnja Labotska dolinaa Beljaško poljeb Baško-Vrbska depresijac Osojska dolinad Osojske Turee Trško-možberško hribovjef gorovje doline Glineg dolina Glineh Gosposvetsko poljei Šentviško hribovjek Grobniško poljel Mostiško gorovjem dolina Krčicen depresija Launsdorf (Launsdorfer Senke)o Štalenska gorap Gosposvetsko gričevje ali tudi Hrebl(j)e oz. Hrebelja (vzhodni del)q Celovško poljer Velikovško podgorje / Velikovško Čezdravjes Gradniško hribovje / Šentpavelske goret Labotska Dravska dolinau Gurev Zgornji Rožw Spodnji Rožx depresija Beley Klopinjsko gričevjez PodjunaTabela oz. njena struktura sledi v dobri meri g. M. Seger v Mildner/Zwander 1999, str.. 34f. (ne pa slovenski toponimi) Oštevilčenje ni od navedenega avtorja.
Južna Koroška Južna Koroška je geografski in kulturnozgodovinski pojem in zajame nekoč slovenske, danes dvojezične ali že ponemčene kraje in ga lahko enačimo s področjem uredbe o dvojezičnem šolstvu iz leta 1945 plus Celovec in Gospa Sveta. Predstavlja južni del dežele in vključuje od zahoda proti vzhodu Ziljo vzhodno od Šmohora, Beljaško kotlino z ali brez Beljakom, Gure do Kostanj nad Vrbskim jezerom v Osojskih Turah, Rož, Celovško polje s Celovcem, Velikovško Čezdravje z Velikovcem in Svinško planino, ter Podjuno, in južni del Labotske doline z Žvabekom.
Gorovja thumb|right|600px|Gorovja avstrijske Koroške Avstrijsko Koroško sestavljajo vsepovsod gorovja. Medtem ko dominira na Zgornjem Koroškem visokogorje (kjer se je zlasti ohranilo veliko število imen karantansko-slovenskega izvora) imajo na Spodnjem Koroškem Labotske Alpe nižje vrhove. Drava, ki preteče skoraj vso deželo od zahoda do vzhoda pri tem loči področja s starimi kamninami od Apneniških Alp. Izjemo predstavlja Goldeck, ki je edini staro kamninski blok južno od Drave.
Centralne Alpe Avstrijsko Koroška gorovja avstrijskih Centralnih Alp so:
Visoke Ture Visoke Ture so sestavljene iz: Glocknergruppe (skupina Velikega Kleka): skupina Velikega Kleka je najvišje gorovje Koroške in hkrati najvišji vrh Avstrije (Veliki Klek 3798 m). Na njej najdemo obsežne ledenike, med njimi je največji Pasterca. Vzhodno od Pasterce pelje znamenita Visoka alpska cesta Grossglockner na prelaz Hochtor na 2504 m. Schobergruppe (skupina Šober): najvišja gora te gorske skupine z ledenikom je Petzeck (3283 m). Sonnblickgruppe ali Goldberggruppe (skupina Sonnblick ali Goldeck): najvišji vrh te skupine je Hocharn (3254 m). Tam najdemo tudi gore Hoher Sonnblick (3105 m) in Schareck (3122 m). Kreuzeckgruppe (skupina Kreuzeck): najvišji vrh v skupini je Polinik (2784 m). Drugi vrhovi so Kreuzeck (2702 m), Hochkreuz (2708 m) in Scharnik (Šarnik) (2665 m). Ankogelgruppe (skupina Ankogel): najvišja gora te skupine je Hochalmspitze (3360 m). Drugi najvišji vrh je Ankogel (3246 m). Tudi to skupino pokriva ledenik. Reißeckgruppe (skupina Reißeckgruppe: najvišji vrh skupine jugovzhodno od skupine Ankogel je Reißeck (2955 m), drugi vrh pa je Gmeineck (2592 m).
Krške Alpe Krške Alpe segajo od doline reje Jezernice/Lieser (Liesertal) na zahodu do prelaza Neumarkter Sattel na vzhodu in od doline Mure na severu do Spodnje Dravske doline in do Celovške kotline na jugu. Najvišja gora tega gorovja je Eisenhut (2441 m). Krške Alpe razdelimo v: Nockberge: najvišji vrh je Rosennock (2440 m). Drugi vrhovi so Großer Königsstuhl (2336 m), Rinsennock (2334 m), Moschelitzen (Mošelica) (2310 m), Schwarzwand (2214 m), Milštatske Alpe (2091 m), ter Wöllaner Nock (2145 m). Osojščica je 1909 m visoka gora severno nad Osojskim jezerom in je ena najjužnejših gora v skupini Nockberge. Metnitzer Berge (Motniške gore) med dolino Mure in dolino Motnice oz. Motniško dolino (Metnitztal): najvišji vrh je Pranker Höhe (2166 m). Mödringbergzug (gorovje Mödringberg med Motniško in Krško dolino. Vimiške gore (Wimitzer Berge) (po reki Vimica) med Krško dolino in dolino Gline: Najvišji vrh je Schneebauer Berg (1338 m).
Svinška planina 500px|thumb|Svinška planina s Kotarč, aprila 2005 Svinška planina in Jezerske Alpe (Seetaler Alpen) v severu so med dolino Krčice na zahodu in Labotsko dolino na vzhodu. Najvišji vrh je Velika Svinja (2079 m).
Štajersko obrobno/mejno gorovje Koroški del Štajerskega obrobnega gorovja razmejuje Labotsko dolino na zahodu od zahodno-štajerskega hribovja na vzhodu. Stubalpe in Packalpe so severno od prelaza Pack (Packsattel). Najvišji vrh je Ameringkogel (2187 m).
Golica se razteza med prelazom Packsattel do Labotske doline. Najvišji vrh je Großer Speikkogel (2140 m).
Južne apneniške Alpe Gorovja južno od Drave pripadajo z izjemo skupine Goldeck-Latschur k Južnim apneniškim Alpam.
Ziljske Alpe Ziljske Alpe med Dravo in Ziljo razdelimo med Lienške Dolomite od zahodne meje do prelaza Gailbergsattel (Ziljski vrh). Vzhodno najdemo skupino Reißkofel (Reißkofelgruppe) (med Ziljsko goro in Višprijsko dolino), skupino Goldeck-Lačur (med Belim jezerom-Weissenbach (Beli Potok) in Dravsko dolino, v večji meri kristalinskega izvora), skupino Spitzegel in Dobrač. Najvišji vrh v Ziljskih Alpah je na Vzhodnem Tirolskem - to je Große Sandspitze (2772 m). Drugi vrhovi so: Spitzkofel (v Lienških Dolomitih) (2717 m), Tamerlanhöhe (2377 m), Reißkofel (2371 m), Latschur (Lačur) (2236 m), Goldeck (2142 m), Spitzegel (2119 m) in Dobrač (2166 m).
Karnijske Alpe Karnijske Alpe predstavljajo naravno mejo z Italijo. So južno od Ziljske doline in sežejo do Ziljice na vzhodu. Najvišji vrhovi so Hohe Warte (2780 m), Zwölferspitze (2593 m), Pfannspitze (2678 m), Trogkofel (2279 m) in Gartnerkofel (2195 m). Poludnik je 1999 m visoka gora v vzhodnem delu Karnijskih Alp na avstrijsko – italijanski meji.
Karavanke Karavanke nadaljujejo greben Karnijskih Alp proti vzhodu in tvorijo južno meje Avstrije do Republike Slovenije. Peč (1510 m) je gora na tromeji med Slovenijo, Avstrijo ter Italijo. Najvišji vrh je Stol (Hochstul) je gora, ki z 2236 metri in predstavlja najvišji vrh Karavank. V Karavankah so Kepa (2143 m, tretja najvišja gora v Karavankah) in Peca (2113 m). Dovška Baba je 1891 m visoka gora v Zahodnih Karavankah.
Obir je gorski masiv v severnem delu Karavank z najvišjim 2139 m visokim Ojstrcem.- Literarni spomenik in vabilo na odkrivanje zakladov Karavank je napisal Karl Hren: Grape n vrhovi, Čar Karavank med Peco in Obirjem. Mohorjeva založba. Celovec 2012.- Schnabl, Bojan-Ilija : Aspekti novejše slovenske terminologije s koroškega vidika : izsledki enciklopedijskih raziskovanj . V: Obdobja 32. Ljubljana 2013, str. 365–374, www.centerslo.net/files/file/simpozij/simp32/zbornik/Schnabl.pdf (avtor raziskuje nekatere nekoliko pozabljene toponomastične pojme).
Glej tudi: Seznam gora v Karavankah
Kamniške Alpe Koroška ima tudi delež Kamniških Alp, katerih glavni del leži južno od Karavank v Sloveniji.
Celovška kotlina in Osrednja južna Koroška Celovška kotlina sega od Beljaka do Labota, od Roža na jugu do Trga in Starega Dvora na severu. Je osrednje naseljeno področje Koroške z mesti Celovec, Beljak, Šentvid ob Glini, Velikovec in Trg.