Prvo bolgarsko cesarstvo (), srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni. Cesarstvo se je na višku svoje moči raztezalo od sedanje Budimpešte do Črnega morja in Dnepra v sedanji Ukrajini do Jadranskega morja.

Ko je država utrdila svoj položaj na Balkanu, je vzpostavila odnose z Bizantinskim cesarstvom, ki so bili včasih prijateljski, včasih pa tudi ne. Bolgarija je bila namreč glavni bizantinski nasprotnik na Balkanu, kar je sprožilo več vojn. Obe državi sta uživali tudi obdobja miru in zavezništva, od katerih je najvidnejše zavezništvo med drugim arabskim obleganjem Konstantinopla, ko so Bolgari odigrali ključno vlogo pri prekinitvi obleganja.

Bizantinci so imeli močan kulturni vpliv na Bolgarijo, kar je pripeljalo tudi do pokristjanjenja Bolgarije leta 864. Po razpadu Avarskega kanata so Bolgari svoje ozemlje razširili na Panonsko nižino v sedanji Madžarski. Kasneje so se soočili s prodirajočimi Pečenegi in Kumani in dosegli odločilno zmago nad Madžari, s čimer so jih prisili, da se za stalno naselijo v Panonski nižini.

V poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju je car Simeon I. izvojeval vrsto zmag nad Bizantinci in razširil Bolgarski cesarstvo do njegovega viška. Po uničenju bizantinske vojske v bitki pri Aheloju leta 917, so Bolgari leta 923 in 924 oblegali Konstantinopel. Bizantinci so se kasneje opomogli in leta 1014 pod poveljstvom Bazilija II. napadli in uničili Bolgare v bitki na Belasici.Michael Angold, The Byzantine Empire, 1025-1204: A political history, Longman, New York, 1997, 2. izdaja, ISBN 0-582-29468-1. Do leta 1018 so se vdale vse bolgarske utrdbe in Prvo bolgarsko cesarstvo je propadlo. Leta 1185 ga je nasledilo Drugo bolgarsko cesarstvo.

Bolgarija je po sprejetju krščanstva leta 864 postala kulturno središče slovanske Evrope. Njen vodilni kulturni položaj se je še okrepil z iznajdbo cirilice, po kateri se je literatura stari bolgarščini kmalu začela širiti proti severu. Stara bolgarščina je postala lingua franca vzhodne Evrope, kjer je postala znana kot stara cerkvena slovanščina.Schenker, Alexander (1995). The Dawn of Slavic. Yale University Press. str. 185–186 in 189–190.Benjamin W. Fortson. Indo-European Language and Culture: An Introduction, str. 374. Leta 927 je bil ustanovljen in uradno priznan popolnoma neodvisen Bolgarski patriarhat. Sredi 10. stoletja se je kot reakcija na bizantinske vplive v Cerkvi v Bolgariji rodila vplivna sekta bogomilov.

Ime Prvo bolgarsko cesarstvo se je po letu 681, ko ga je priznalo Bizantinsko cesarstvo, imenovalo preprosto Bolgarija.Runciman, S., A History of the First Bulgarian Empire, str. 27. Nekateri zgodovinarji zanj uporabljajo ime Donavska Bolgarija,Vladimirov, G., Danube Bulgaria and Volga Bulgaria, Orbel, 2005. Prva bolgarska državaJohn V. A. Fine, The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century, 1994, str. 55. R. J. Crampton, A concise history of Bulgaria, 2005, str. 21 ali Prvo bolgarsko carstvo. V letih od 681 do 684 se je država imenovala tudi Bolgarski kanatBulgaria, Oxford University Press, 2007, ISBN 0-19-820514-7, str. 14. ali Donavski bolgarski kanat,Dennis Sinor, The Cambridge history of early Inner Asia, 1. del, Cambridge University Press, 1990, ISBN 0-521-24304-1, 9780521243049, str. 62. Christopher I. Beckwith, Empires of the Silk Road: a history of Central Eurasia from the Bronze Age, Princeton University Press, 2009, ISBN 0-691-13589-4, 9780691135892, str. 117. da bi se razlikovala od Volške Bolgarije, ki jo je ustanovila druga skupina Prabolgarov. Na začetku se je država imenovala tudi Bolgarska državaWhittow, M., The making of Byzantium, 600-1025, University of California press, Los Angeles, str. 272. ali Bolgarski kaganat.Whittow, M., The making of Byzantium, 600-1025, University of California press, Los Angeles, str. 279. V obdobju od leta 864 do 917/927 je bila znana tudi kot Bolgarska kneževina oziroma Kneževina Bolgarija.

Po ustanovitvi zveze med Prabolgari in Slovani zaradi vzajemne obrambe pred Bizantinskim cesarstvom na jugu in Avari na severozahodu, se je v Prvem bolgarskem cesarstvu vladalo skladno z prabolgarsko tradicijo s kanom na čelu države. Slovani so obdržali velik del svoje avtonomije in njihov jezik in običaji so tako preoblikovali prabolgarsko kulturo in družbo, da je cesarstvo nazadnje postalo slovanska država.

Zgodovinsko ozadje V obdobju poznega Rimskega cesarstva je bilo ozemlje sedanje Bolgarije razdeljeno na več provinc: Mala Skitija, Spodnja in Zgornja Mezija, Trakija, Prva in Druga Makedonija, Dakija (severno od Donave), Dardanija, Rodopi in Hemimont in je imelo mešano prebivalstvo romaniziranih Getov in heleniziranih Tračanov. V 6. in zgodnjem 7. stoletju se je na to ozemlje v več zaporednih valovih priselilo slovansko prebivalstvo in povzročilo skoraj popolno, vsaj jezikovno, slovanizacijo regije.

Prabolgari Najbolj razširjena teorija o preklu Prabolgarov trdi, da so bili ogursko turško prebivalstvo Zahodnega turškega kaganata, ostanka Hunskega cesarstva.Bulgars, Encyclopaedia Britannica Online

Velika Bolgarija je ime Hazarskega kaganata sredi 7. stoletja, v katerem je vladal kan Kubrat. Velika Bolgarija je do 680. let osvojila precejšen del Balkanskega polotoka.Teofan Spovednik, Chronographia.Patriarh Nikefor I., Opuscula historica.

Glavni viri podatkov o Veliki Bolgariji so dela bizantinskega patriarha Nikiforja I. in Teofana Spovednika iz 9. stoletja, prevodi kronista Ivana Nikiujskega o političnih odnosih med Veliko Bolgarijo in Bizantinskim cesarstvom, opisi prabolgarskih plemen v armenski geografiji Anania Širakaci (Prikaz sveta) iz 7. stoletja, korespodence hazarskega kagana Josifa kmalu pred padcem Velike Bolgarije in nekaj malega iz Imenika bolgarskih kanov. Analize omejenih bizantinskih in armenskih virov kažejo, da je država segala od spodnjega toka Donave na zahodu do Črnega in Azovskega morja na jugu, reke Kuban na vzhodu in Doneca na severu. Glavno mesto države je bila Fanagorija ob Azovskem morju. Kubrat je bil bizantinski zaveznik, razpad Stare Velike Bolgarije pa je povzročil pritisk Hazarov z vzhoda v drugi polovici 7. stoletja.

Nastanek bolgarske narodnosti Izgleda, da je bilo število Prabolgarov mnogo manjše od števila Slovanov, med katere so se naselili. Med 7. In 10. stoletjem so Prabolgare postopoma absorbirali Slovani. Prevzeli so slovanski jezikL. Ivanov, Essential History of Bulgaria, Seven Pages, Sofija, 2007. in se med vladanjem Borisa I. leta 864 spreobrnili v krščanstvo bizantinskega obreda.

Sodobni Bolgari zase običajno trdijo, da so južnoslovanskeka porekla, čeprav so bili Južni Slovani samo ena od skupnosti, so bile živele na bolgarskem ozemlju. Novonastajajoča narodnost je vase absorbirala tudi več drugih skupnosti, med katerimi so bili najpomembnejši romanizirani stari Trako-Romani in helenizirani Trako-Bizantinci. Identificirala se je z Prabolgari in vzela njihovo ime za ime svoje države. Sodobni Bolgari še naprej slavijo svojo prvotno neslovansko bolgarsko državo in tračanske prednike, čeprav istočasno privzemajo slovansko identiteto.

Zgodovina Ustanovitev Bolgarije thumb|right|200px|Bolgarija na začetku 7. stoletja

Leto ustanovitve bolgarske države je odvisno od razlage njene zgodovine. Po prvi razlagi se je eno od prabolgarskih plemen pod vodstvoma kana Asparuha po porazu s Hazari preselilo proti zahodu v sedanjo Besarabijo. Asparuh je po uspešni vojni z Bizantinci leta 680 zasedel še Mezijo in Dobrudžo.Teofan, str. 358-359. Leta 681 je z Bizantinci podpisal mirovno pogodbo in dosegel priznanje neodvisnosti države. Leto 681 se zato običajno jemlje kot začetek sodobne Bolgarije.

Druga teorija trdi, da je Velika Bolgarija kljub velikim ozemeljskim izgubam v korist Hazarov uspela v 670. letih poraziti Hazare. Po tej teoriji je Asparuh neposredni naslednik kana Kubrata, zato nekateri raziskovalci trdijo, da je bila sodobna Bolgarija ustanovljena leta 632, ko je kan Kubrat ustanovil Staro Veliko Bolgarijo.

Utrditev položaja na Balkanu

Po odločilni zmagi v bitki pri Ongali leta 680 je vojska Prabolgarov in Slovanov prodirala proti južnemu Balkanu, ponovno porazila Bizantince in jih zatem prisilila k podpisu ponižujoče mirovne pogodbe, ki je pomenila priznanje nove države na meji njihovega cesarstva. Bizantinci so morali poleg tega Bolgarom plačevati tudi letni tribut. Vojna s Hazari na vzhodu se je nadaljevala in leta 700 je Asparuh v bitki s Hazari umrl. Bolgari so izgubili svoje ozemlje ob Dnestru, ozemlje na zahodu pa jim je uspelo obdržati. Prabolgari in Slovani so nato sklenili pogodbo, s katero je poglavar države postal bolgarski kan, ki se je obvezal, da bo branil državo pred Bizantinci. Slovanski voditelji so dobili precejšnjo samostojnost in obvezo, da branijo severno mejo države pod Karpati pred vdori Avarov.

Asparuhov naslednik kan Tervel je leta 705 pomagal odstavljenemu cesarju Justinijanu II. pri ponovnem vzponu na prestol.Pauli, Historia Langobardorum, VI., 31, str. 175. V zameno je dobil ozemlje Zagore v severni Trakiji, kar je pomenilo prvo širitev države proti jugu. Tri leta kasneje je Justinijan poskušal na silo povrniti podarjena ozemlja, vendar je pri bila njegova vojska v bitki pri Aheloju poražena. Kan Tervel je leta 716 z Bizantinski cesarstvom podpisal pogodbo o sodelovanju in med obleganjem Konstantinopla leta 717–718 poslal na pomoč 50.000 vojakov. V odločilni bitki z Arabci so Bolgari pobili približno 30.000 njihovih vojakov.Teofan, str. 397. Kana Tervela so razglasili za odrešitelja Evrope.

Notranja nestabilnost in borba za preživetje thumb|200px|left|Madarski konjenik, velik kamnit relief, izklesan okoli leta 710 na Madarski planoti v severovzhodni Bolgariji

Leta 753 je umrl kan Sevar, ki je bil zadnji potomec iz plemena Dulo. Po njegovi smrti se je v kanatu začela dolga politična kriza, ki je mlado državo privedla do roba propada. V samo petnajstih letih je kanatu vladalo kar sedem kanov in vse so umorili. V državi sta bili dve glavni struji: del plemstva je zahteval brezkompromisno vojno z Bizantinci, medtem ko je drugi del želel spore rešiti po mirni poti. Nestabilnost v državi je izkoristil bizantinski cesar Konstantin V. (745–775), ki je proti Bolgariji sprožil kar devet velikih vojnih pohodov in jo poskušal zbrisati s političnega zemljevida. Leta 763 je porazil bolgarskega kana Teleca v bitki pri AhelonuNikefor, str. 69.Teofan, str. 433. dlje proti severu pa mu ni uspelo prodreti. Leta 775 je kan Telerig od Konstantina z zvijačo izvabil imena vseh njegovih pristašev in vohunov na bolgarskem dvoru v Pliski in jh dal usmrtiti.Teofan, str. 447–448. Med vladanjem njegovega naslednika kana Kardama se je vojna sreča po veliki zmagi v bitki pri Markeli leta 792 obrnila.Teofan, str. 467. Bizantinci so bili popolnoma poraženi in bili prisiljeni Bolgarom ponovno plačevati tribut. Bolgarska kriza se je končala in začelo se je obdobje stabilne in močne države.

Širjenje ozemlja 200px|thumb|left|Kan Krum praznuje zmago v bitki pri Vrbiškem prelazu 200px|thumb|left|Kan Omurtag ukazuje poboj kristjanov