Miklošičeva cesta je ena izmed najbolj prometnih (še posebej po številu pešcev) cest v Ljubljani, saj kot najkrajša linija povezuje Prešernov trg in Trg Osvobodilne fronte, kjer sta Železniška postaja Ljubljana in Avtobusna postaja Ljubljana.
Zgodovina
thumb|250px|Pogled z Miklošičeve ceste proti Prešernovemu trgu Leta 1898 so po slovenskem filologu, slavistu in jezikoslovcu Francu Miklošiču poimenovali eno izmed treh novih ulic oziroma cest ob Sodni palači.Vlado Valenčič: Zgodovina ljubljanskih uličnih imen (Ljubljana, 1989), 118.
Miklošičeva cesta je bila urejena po potresu v začetku 20. stoletja. V spodnjem delu med Prešernovim trgom in Miklošičevim parkom je bila pozidana pretežno s secesijskimi palačami. Zgornji del od Pražakove proti železniški postaji pa je bil urejen šele med obema vojnama. Več arhitektur je zasnoval Vladimir Šubic, vogalno zavarovalnico na zahodnem robu Jože Plečnik s sodelavci.
Urbanizem Cesta se začne na stiku s Prešernovim trgom in konča na stiku s Trgom OF; urbanistično je razdeljena na šest delov: stik s Prešernovim trgom do T-križišča z Nazorjevo ulico, križišče z Nazorjevo ulico do križišča z Dalmatinovo ulico, križišče z Dalmatinovo ulico ob parku do križišča s Tavčarjevo ulico, križišče s Tavčarjevo ulico do križišča s Trdinovo in Čufarjevo ulico, križišče s Trdinovo in Čufarjevo ulico do križišča s Pražakovo ulico in od križišča s Pražakovo ulico do roba Trga Osvobodilne fronte.
Pomembne zgradbe Ob cesti so: Frančiškanska, baročna cerkev Marijinega oznanjenja, Grand hotel Union, Miklošičeva 1, arhitekta Josipa Vancaša, 1903–1905 Ljudska posojilnica na Miklošičevi 4 arhitekta Josipa Vancaša, 1907 Zadružna gospodarska banka, Miklošičeva 8, arhitekta Ivana Vurnika, poslikava Helena Vurnik, 1922 Miklošičev park, prvotna zasnova arhitekt Maks Fabiani, Bambergova hiša, Miklošičeva 16, arhitekt Maks Fabiani, 1907 Regallijeva hiša, Miklošičeva 18, kipar Fran Berneker Krisperjeva hiša, Miklošičeva 20, arhitekt Maks Fabiani Sodna palača, Tavčarjeva 9, zgrajena med 1898 in 1902, arhitekt A. von Spindler z Dunaja Delavska zbornica, danes v pritličju Kinoteka, s plastikami kiparja Lojzeta Dolinarja, Miklošičeva 26, 28, arhitekt Vladimir Šubic, 1927–1928 Hotel Austrotel in parkirna hiša, arhitekt Jože Koželj, 1971 Blok Pokojninskega zavoda, Miklošičeva 34, arhitekt Vladimir Šubic, 1927 Palača Grafike, Miklošičeva 40, vogal Trg OF, arhitekt Vladimir Šubic, 1931 Palača Vzajemne zavarovalnice, Miklošičeva 19, arhitekt Jože Plečnik, sodelavec France Tomažič, 1928–1930
Sklici in opombe
Viri Špela Kuhar, Robert Potokar, Gremo v mesto, Ljubljana, 2009, ISBN 978-961-91152-2-0
Glej tudi
Seznam cest in ulic v Ljubljani
Kategorija:Ustanovitve leta 1898 Kategorija:Ulice v Ljubljani Kategorija:Franc Miklošič