Dama Judith Olivia Dench, CH, DBE, FRSA, bolje poznana kot Judi Dench, angleška filmska, televizijska in gledališka igralka, režiserka ter pisateljica, * 9. december 1934, York, Anglija, Združeno kraljestvo.
Judi Dench je s svojo igralsko kariero pričela leta 1957, ko je pričela igrati za podjetje Old Vic Company. V naslednjih letih je igrala predvsem v gledaliških igrah Williama Shakespearea; med drugim je zaigrala Ofelijo v igri Hamlet, Julijo Capulet v igri Romeo in Julija in Lady Macbeth v igri Macbeth. Kmalu po začetku filmske kariere je prejela nagrado BAFTA v kategoriji za »najbolj obljubljajočega novinca«; kakorkoli že, na začetku kariere je Judi Dench delovala predvsem v gledališču. Kljub temu, da javnosti še danes ni znana kot dobra pevka, je leta 1968 prejela veliko hvale za glavno vlogo v muzikalu Kabaret.
V naslednjih dveh desetletjih je Judi Dench postala ena izmed najbolj priznanih britanskih gledaliških igralk ter delala za narodno gledališke in Shakespearejevo kraljevo gledališče. Med letoma 1981 in 1984 je s serijo A Fine Romance zaslovela tudi na televiziji, leta 1992 pa je pričela igrati tudi v romantično-komični seriji As Time Goes By.
V filmih se je na začetku svoje kariere pojavljala redko. V filmih se je večkrat pričela pojavljati šele potem, ko je dobila vlogo M v filmu 007 - Zlato oko; od tedaj je zaigrala v vseh filmih iz serije James Bond. Za svojo upodobitev kraljice Viktorije v filmu Gospa Brown (1997) je prejela mnogo filmskih nagrad, nato pa je zaigrala še v filmih, kot so Zaljubljeni Shakespeare (1997), Čokolada (2001), Gospa Henderon predstavlja (2005) in Zapiski o škandalu (2006) ter v televizijskem filmu The Last of the Blonde Bombshells (2001).
Judi Dench so kritiki večkrat označili za največjo igralko po 2. svetovna vojna vojni in najboljšo britansko igralko vseh časov. Za svoje delo v gledališču, filmih in na televiziji je prejela mnogo nagrad, med drugim tudi deset nagrad BAFTA, sedem nagrad Laurencea Olivierja, dve nagradi Screen Actors Guild Awards, dva zlata globusa, oskarja in nagrado tony. Junija 2011 je postala članica britanskega filmskega inštituta (BFI).»Dama Judi Dench postane članica BFI-ja«. 23. junij 2011, BBC News
Leta 1971 se je Judi Dench poročila z igralcem Michaelom Williamsom, s katerim je ostala poročena do njegove smrti leta 2001. Sta starša igralke Finty Williams. Njuna hči je mati samohranilka svojemu sinu Samu.
Zasebno življenje
Judith Olivia Dench se je rodila v Heworthu, predelu Yorka, kot hči dublinčanke Eleanore Olave (roj. Jones) in Reginalda Arthurja Dencha, zdravnika. Njena starša sta se spoznala, ko je njen oče še študiral na kolidžu Trinity v Dublinu. Judi Dench so do njenega trinajstega leta vzgajali kot metodistko, pri trinajstih pa se je pričela šolati na neodvisni yorški kvekerski osnovni šoli The Mount ter postala kvekerka. Njena brata (eden od njiju je igralec Jeffery Dench) sta se rodila v Tyldesleyju, Lancashire. Njena nečakinja, Emma Dench, je bivša profesorica londonske univerze Birkbeck, ki trenutno predava na Harvardu in univerzi Cambridge ter zgodovinarka.
Leta 1971 se je Judi Dench poročila z britanskim igralcem Michaelom Williamsom; njuna edina hči, Tara Cressida Frances Williams, poklicno poznana kot, Finty Williams, se je rodila 24. septembra 1972.
Judi Dench in njen mož sta skupaj zaigrala v mnogih gledaliških igrah in v televizijski seriji Boba Larbeyja, A Fine Romance (1981–1984). Michael Williams je pri petinšestdesetih leta 2001 umrl zaradi pljučnega raka.
Judi Dench se zanima za konjske dirke in je skupaj s svojim šoferjem Bryanom Agarjem lastnica štiriletnega konja z imenom »Smokey Oakey«, ki je leta 2008 zmagal na konjskih dirkah Brigadier Gerard Stakes.
Kariera V Veliki Britaniji Judi Dench slovi kot ena izmed največjih igralk v povojnem obdobju, predvsem zaradi njenega dela pri gledališču, ki je predstavljalo velik del njene kariere. Večkrat so jo označili tudi za najboljšo britansko igralko.
Zgodnja leta Starši Judi Dench so imeli pogoste stike z gledališčem. Njen oče, zdravnik, je redno deloval tudi v gledališču, njena mama pa je sodelovala pri oblikovanju oblačil za gledališke predstave. Igralci z gledališča so pogosto ostajali pri njih doma. V petdesetih je Judi Dench pogosto sodelovala pri gledaliških igrah, a le amatersko. Leta 1957 je zaigrala devico Marijo v eni izmed iger, ki so jih uprizorili v York Museum Gardensu. Čeprav je na začetku nameravala postati scenografinja, se je potem, ko se je njen brat Jeff pričel šolati na središčni šoli govora in drame, pričela zanimati za dramo. Tudi sama se je vpisala v šolo in sprejeli so jo. S svojo sošolko, igralko Vanesso Redgrave, naj bi bila ena izmed najboljših učenk v svojem razredu. Nazadnje je prejela diplomo iz drame, skupaj s štirimi igralskimi priznanji, med drugim tudi z zlato medaljo za izstopajočega učenca.
Septembra 1957 je Judi Dench prvič poklicno zaigrala v gledališču. S podjetjem Old Vic Company je zaigrala Ofelijo v drami Hamlet, kmalu zatem pa je prvič zaigrala še v londonskem gledališču. Članica podjetja Old Vic Company je ostala še štiri leta, od leta 1957 do leta 1961; v tem času je zaigrala Katarino v drami Henry V leta 1958 (to je bil tudi njen newyorški prvenec) in Julijo v drami Romeo in Julija oktobra leta 1960, ki jo je režiral Franco Zeffirelli. V tem času je obiskala Kanado, Jugoslavijo in Združene države Amerike ter nastopila na edinburškem filmskem festivalu.
Decembra 1961 se je pridružila Shakespearjevem kraljevem gledališču in zaigrala Anyo v igri The Cherry Orchard v londonskem gledališču Aldwych. Kmalu zatem, aprila 1962, je zaigrala še Isabello v igri Milo za drago v gledališču v Stratford-upon-Avonu. Januarja 1963 je sodelovala s podjetjem Nottingham Playhouse (med drugim je na zahodnoafriški turneji zaigrala Lady Macbeth za britanski svet), aprila 1964 pa je sodelovala s podjetjem Oxford Playhouse. Istega leta je posnela svoj debitantski film, The Third Secret.
Preboj Leta 1968 je Judi Dench dobila vlogo Sally Bowles v muzikalu Kabaret. Sheridan Morley, režiser igre, je kasneje dejal:
A ob premieri igre v gledališču Palace februarja 1968 so jo kritiki v glavnem hvalili; Frank Marcus iz revije Plays and Players je, na primer, v svoji oceni igre o njenem nastopu napisal: »Dobro poje. Naslovna pesem je pravzaprav velik projekt z dobrim občutjem.«
Po dolgem uprizarjanju igre Kabaret je Judi Dench ponovno pričela sodelovati s Shakespearjevim kraljevim gledališčem ter zaigrala v gledališčih v Stratfordu in Londonu, kjer je nastopala še skoraj dvajset let in v tem času prejela mnogo nagrad. Med drugim je leta 1971 zaigrala tudi vojvodinjo v igri Vojvodinja Malfijska Johna Websterja. Leta 1976 je igrala predvsem v Stratfordu, leta 1977 pa v Aldwychu; v tem času je imela dve pomembnejši vlogi. Prvo, Adrianno, je zaigrala v muzikalu Trevorja Nunna, Komedija zmešnjav, drugo, Beatrice in Benedick, pa v igri Donalda Sindena, Mnogo hrupa za nič. Bernard Levin je za The Sunday Times napisal: »... ponovno nam dokaže, da je komedijantka z vzornimi sposobnostmi, morda celo najboljša, kar jih imamo.«
Največ hvale do tedaj je Judi Dench prejela za svojo upodobitev Lady Macbeth v drami Macbeth s Shakespearjevim kraljevim gledališčem leta 1976. Igra Trevorja Nunna je prva igra, ki so jo upodobili v gledališču The Other Place v Stratfordu. Igro so uprizorili na manjšem odru, večji poudarek pa je bil na psihološki dinamiki likov, in oba, Ian McKellen, ki je upodobil glavnnega junaka, ter Judi Dench sta s strani kritikov prejela veliko pohval. »Če to ni dobro igranje, ne vem, kaj je,« je napisal Michael Billington iz revije The Guardian. Kasneje so igro uprizarjali tudi v Londonu, natančneje septembra 1977 v gledališču Donmar Warehouse in kasneje so po igri posneli tudi film za kaseto in DVD. Leta 1977 je Judi Dench za svoj nastop v igri dobila nagrado SWET v kategoriji za »najboljšo igralko«.
Leta 1989 je Judi Dench dobila vlogo Pru Forrest, tihe žene Toma Forresta, v BBC-jevi telenoveli The Archers.
Imela je tudi pomembnejšo vlogo v BBC-jevem romantičnem filmu Davida Jonesa Langrishe, Go Down (1978) ob Jeremyju Ironsu. Scenarij, ki je temeljil na istoimenskem romanu Aidana Higginsa, je napisal Harold Pinter. V filmu je imela vlogo ene izmed treh neporočenih sester, ki živijo v starem irskem dvorcu na deželi, v Waterfordu.
Režiserski prvenec Judi Dench je bila gledališka igra iz leta 1988 gledališča Renaissance, Renaissance Shakespeare on the Road, ki jo je produciralo podjetje Birmingham Rep. Igro so uprizarjali tri mesece v londonskem gledališču Phoenix. Sodelovala je tudi pri ustvarjanju igre Much Ado About Nothing. Igra se dogaja v času Napoleona in glavni vlogi, Beatrice in Benedicka sta upodobila Samantha Bond in Kenneth Branagh.
Judi Dench je večkrat zaigrala v gledališču West End. Leta 1974 je upodobila gospodično Trant v muzikalu The Good Companions. Leta 1981 je dobila glavno vlogo, vlogo Grizabelle, v igri Mačke, vendar si je pretegnila ahilovo tetivo in je zato morala vlogo prepustiti Elaine Paige. Zaigrala je tudi v londonskem narodnem gledališču, kjer je septembra 1995 zaigrala Desiree Armfeldt v igri Stephena Sondheima, Mala nočna glasba, za katero je bila nagrajena z nagrado Laurencea Olivierja.
Uspeh Leta 1995 je Judi Dench dobila vlogo M, šefice Jamesa Bonda, v filmski seriji James Bond, začenši s filmom Zlato oko, kjer je nadomestila Roberta Browna. Zaigrala je v šestih filmih s serije James Bond, vključno s filmoma Casino Royale in Kvantum sočutja, s čimer je postala članica igralske zasedbe, ki se je pojavila v največ filmih te serije.
Za svoje nastope v londonskem gledališču je bila Judi Dench nagrajena z mnogimi nagradami, vključno s šestimi nagradami Laurencea Olivierja, s čimer je postala oseba z največ prejetimi nagradami Laurencea Olivierja. Za svojo upodobitev Esme Allen v Broadwayjski igri Davida Harea, Amy's View, je leta 1999 prejela nagrado tony. Mnoge igre je tudi režirala. Za svojo vlogo Elizabete I. v filmu Zaljubljeni Shakespeare (1998) je prejela oskarja v kategoriji za »najboljšo stransko igralko«.
Judi Dench je večkrat sodelovala tudi s svojim dobrim prijateljem, igralcem Geoffreyjem Palmerjem. Skupaj sta igrala v seriji As Time Goes By, kjer je imela vlogo Jean Pargetter, ki se je po poroki z Lionelom Hardcastleom preimenovala v Jean Hardcastle. Serija je trajala devet sezon. Skupaj sta sodelovala tudi pri filmih Gospa Brown in 007 - Jutri nikoli ne umre, ki so ju posneli leta 1997. Svoj glas je posodila mnogim animiranim likom, pripovedovalcem in drugo. Zaigrala je »gospodično Lilly« v otroški animirani seriji Angelina Ballerina (poleg svoje hčere, Finty Williams, ki je glas posodila Angelini) in gospe Calloway v Disneyjevem animiranem filmu Doma na Rangeu (2004). Njen glas se je pojavil tudi na mnogih posnetkih s klasično glasbo, kot sta Mendelssohnov Sen kresne noči in Brittenov Canticles-The Heart of the Matter, sodelovala pa je tudi pri mnogih BBC-jevih radijskih intervjujih in reklamah. Na televiziji se je pojavljala v televizijskih serijah A Fine Romance in As Time Goes By. V Združenih državah Amerike so serijo As Time Goes By izdali tudi na DVD-ju.
Zadnja leta thumb|upright|Judi Dench na premieri filma Zapiski o škandalu; na berlinskem filmskem festivalu, 2007
Judi Dench se je aprila 2006 vrnila na oder westendskega gledališča, in sicer z igro Hay Fever, v kateri so poleg nje zaigrali tudi Peter Bowles, Belinda Lang in Kim Medcalf. Leta 2006 je končala z igranjem vloge gospe Quickly v novem muzikalu Shakespearjevega kraljevega gledališča, The Merry Wives, različici igre The Merry Wives of Windsor.