300px|thumb|Imenik bolgarskih kanov, prepis Uvarova iz 15.-16. stoletja
Prabolgarski koledar je pojem, s katerim se označuje hipotetični koledarski sistem, ki so ga uporabljali Prabolgari, polnomadsko ljudstvo po poreklu iz Srednje Azije, ki je od 2. stoletja dalje prebivalo v evrazijskih stepah severno od Kavkaza in ob reki Volgi.
Vir Edini dokument, v katerem so podatki o hipotetičnem koledarskem sistemu, je Imenik bolgarskih kanov.Name list of Bulgarian hans , pridobljeno dne 15. aprila 2009. V tem kratkem besedilu iz 15. stoletja je deset parov besed, ki so nedvomno koledarski izrazi. Povezavo teh podatkov z resničnimi dogodki so omogočili zapisi bizantinskih zgodovinarjev o vladarjih iz Imenika.
Enak sistem datiranja se pojavlja tudi v obrobnih pripombah v rokopisu meniha Tudorja Doskova iz 10. stoletja in Čatalarskem napisu bolgarskega vladarja Omurtaga iz 9. stoletja, na katerem je tudi ekvivalentno bizantinsko cesarsko datiranje.
Rekonstrukcija koledarja Analiza razpoložljivih podatkov je pokazala, da so Prabolgari uporabljali 12 letni ciklični koledar, podoben koledarjem, ki so ga turška ljudstva povzela po kitajskem koledarju. Imena let in številke mesecev so v prabolgarskem jeziku.P. Petrov, Образуване на българската държава (Nastanek bolgarske države), Nauka i izkustvo, Sofija, 1981, str. 171. Način branja je skupaj z razlago cikličnega koledarja prvi predlagal finski slavist Jooseppi Julius Mikkola leta 1913. Razlaga je kasneje doživela veliko sprememb in obdelav, za katere so najzaslužnejši Géza Fehér, Omeljan Pritsak, Mosko Moskov in drugi.V. Zlatarski (1918), Istorija na bǎlgarskata dǎržava prez srednite vekove. Bǎlgarsko letobroene. (Zgodovina srednjeveške bolgarske države. Bolgarski koledar.) Petar Dobrev, ki podpira novo "iransko" teorijo o poreklu Prabolgarov, trdi, da turška imena živali kažejo na to, da so si turška ljudstva te besede sposodila od iranskih Prabolgarov.P. Dobrev, Inscriptions and Alphabet of the Proto-Bulgarians.
Prabolgarski koledar je imel 12 mesecev s fiksnim številom dni (8 mesecev po 30 in 4 mesece po 31) in dva dodatna dneva: ignažden ali ednažden (22. december), ki je veljal za prvi dan v letu, in enovden (22. junij), ki se je dodajal samo v prestopnih letih. Prestopna leta, približno vsako četrto leto, so se določala iz bolj zapletenih ciklov. Po mnenju nekaterih raziskovalcev so datumi vsako leto padli na isti dan v tednu zato sta bila potrebna dva dodatna dneva na koncu meseca ali tedna. Koledarski sistem je imel poleg letnega ciklusa tudi dvanajstletni ciklus, ki se je določal na podlagi abstraktnega gibanja želvjega oklepa preko ozvezdjih z imeni domačih živali.
Primerjava prabolgarskega koledarja s turškimi koledarji Primerjava prabolgarskega koledarja s turškimi koledarji temelji na analizah Omeljana Pritsaka.O.Pritsak. Die bulgarische Fürstenliste und die Sprache der Protobulgaren. Otto Harrassowitz-Wiesbaden, 1955.
Leto Imenik Staroturško (7.-8. st.) Ujgursko (13.-17. st.) Turkmensko Baškirsko Tatarsko Hakaško Teleutsko мишка (miš) сомор (somor), (*čomor) küskü сычқансысҡантышқанкÿске қойон (zajec)вол (vol)шегор, σιγορ, (šegor) udсығырһыйыр (krava)сиырінекулу (zmaj) барс (verjetno zmaj) верени, берени (vereni) bars (perzijsko) bars (perzijsko)барс, пәләң (perzijsko)барысбарыстÿлгÿ (lisica) йылан (kača)заек (zajec)двлан (*davlan) tabïšɣantavïšɣanтаушқанҡуянқоянхозанат (konj)дракон (zmaj)lüi/lü (kitajsko)luu (kitajsko)лу балық луулувкилескі (kuščar)қой (ovca)змия (kača) диломъ (dilom),(*čilom) yïlanyïlanйыланиланжыланчыланмечин (opica)кон (konj) има (ima), (šegor)yunt,yundйылқыилҡыжылқычылғыит (pes)овца (ovca)теку qonyqoinқойҡойқой хойқақай (prašič, mongolsko)маймуна (opica)bičin bičinбиҗинмишинмаймыл, мешінкіжі (človek)чычқан (miš) петел (petelin)тох (toh), (*čux) takïɣu takïɣuтауқтауыҡтауық таңахтақаа (petelin, mongolsko)куче (pes)етхь (et) ititитэтиттурна (žerjav)инек (krava)свиня (prašič)дохсъ (dohs),(*čočka) laɣzïn (?)toŋuzтоңуздоңгызқара кейікöскі (koza)пар (tiger)
Sklici
Kategorija:Koledarji Kategorija:Zgodovina Bolgarije