Žveplov klorid je kemična spojina formule SCl2. Ta tekočina češnjo-rdeča barve je naj preprosta spojina žveplovega klorida in tudi ena izmed najbolj pogostih.Uporablja se kot predhodnik spojine organskega žvepla.
Kloniranje žvepla SCl2 nastaja s kloniranjem elementarnega žvepla ali dižveplovega diklorida. Proces poteka po naslednjih korakih:
S8 + 4 Cl2 → 4 S2Cl2; ΔH = −58.2 kJ/mol S2Cl2 + Cl2 → 2 SCl2; ΔH = −40.6 kJ/mol
Pri dodatku Cl2 k S2Cl2 nastane s pomočjo valence vmesni Cl3S-SCl. Po dodatnem kloriranju s SCl2 nastane SCl4, ki je nestabilna pri sobni temperature. Torej verjetno obstaja SxCl2, kjer je x > 2. Dižveplov diklorid S2Cl2 je kemična spojina in je najbolj pogosta nečistoča v SCl2. Ločevanje SCl2 od S2Cl2 poteka z destilacijo PCl3 azeotropne čistosti (99 %).
Uporaba SCl2 v kemijskih sintezah SCl2 se uporablja v organskih sintezah. Dodaja se alkenom, kjer nastane klorid substituiranih tioetrov. SCl2 je predhodnik tudi več anorganskim žveplovim spojin. Zdravljenje s fuoridovo soljo daje SF4. Pri reakciji z amoniakom nastanejo žveplovi nitridi S4N4. Z H2S, SCl2 reagira v S3H2.
Varno delo z SCl2 SCl2 hidrolizira s sproščanjem HCl. Stari vzorci vsebujejo sledi Cl2.
Glej tudi Nevarne snovi Žveplo
Viri in literatura Schmidt, M.; Siebert, W. "Sulphur" Comprehensive Inorganic Chemistry Vol. 2, ed. A.F. Trotman-Dickenson. 1973. Bishop, Roger (1992), "9-Thiabicyclo[3.3.1]nonane-2,6-dione", Org. Synth. 70: 120; Coll. Vol. 9: 692 R. J. Cremlyn “An Introduction to Organosulfur Chemistry” John Wiley and Sons: Chichester (1996). ISBN 0 471 95512 4.
Kategorija:Nevarne snovi Kategorija:Žveplove anorganske spojine Kategorija:Klorove anorganske spojine