Kruševac () je mesto v osrednji-južni Srbiji in je središče istoimenske občine in glavno mesto Rasinskega upravnega okraja ter sedež Kruševske pravoslavne eparhije. Leži v dolini Zahodne Morave, ob reki Rasini. Po popisu prebivalstva iz leta 2022 ima mestno upravno območje 113.582 prebivalcev, mestno območje pa 53.746 prebivalcev.

Mesto je leta 1371 ustanovil srbski knez Lazar Hrebeljanović (1371–1389), ki ga je uporabljal kot svoj sedež.

Etimologija Etimologija izhaja iz srbske besede za 'rečni kamen', krušac, ki se je v tistem času večinoma uporabljal za gradnjo.

Zgodovina Kruševac je leta 1371 ustanovil knez Lazar Hrebeljanović kot prestolnico srednjeveške Srbije. Cerkev Lazarica (ali cerkev sv. Štefana) je Lazar zgradil med letoma 1375 in 1378 v moravskem arhitekturnem slogu. Omenjena je v enem od Lazarjevih ediktov leta 1387 kot njegov sedež, ko je potrdil pravice beneških trgovcev na srbskem ozemlju. V pripravah na bitko na Kosovskem polju (1389) proti Osmanskemu cesarstvu se je srbska vojska zbrala v mestu. Mesto Lazarjeve palače zaznamuje porušen ograjen prostor, v katerem je fragment stolpa njegove žene, princese Milice, in po legendi so ji novice o porazu prinesle vrane z bojišča. Po bitki na Kosovskemu polju leta 1389, v kateri je knez Lazar padel, je Kruševac ostal politično središče vladanja njegove žene, kneginje Milice in kasneje sina Stefana, dokler ta prestolnice ni premaknil v Beograd. V 15. stoletju so mesto zavzeli Osmani, ki so mu dali tudi ime Aladža Hisar. Kruševac je ostal pod osmansko oblastjo več sto let, vse do popolne osvoboditve leta 1833 med drugo srbsko vstajo. Od Lazarjevega mesta je ostalo le še trdnjava Kruševac, ki je bila leta 1979 razglašena za kulturni spomenik izjemnega pomena.ЦРКВА СВ.СТЕФАНА ЛАЗАРИЦА СА КРУШЕВАЧКИМ ГРАДОМ Osmanska vladavina je bila prekinjena med avstrijsko okupacijo med letoma 1688–1690 in 1717–1739.

Na začetku nemške okupacije Jugoslavije so enote jugoslovanske vojske v domovini pod poveljstvom Dragutina Keserovića in s podporo enega odreda komunistov septembra 1941 napadle nemško garnizijo, vendar po štirih dneh bitke niso uspele osvoboditi mesta. Med drugo svetovno vojno so nemške okupacijske sile v okolici mesta izvedle množične smrti civilistov in partizanov. Danes je na tem območju spominski park Slobodište v spomin na žrtve.

Kruševac je bil osvobojen 14. oktobra, ko so četniki in Nemci skupaj zapustili mesto. Po koncu komunističnega režima v Srbiji sta srbska vlada in njeno ministrstvo za pravosodje ustanovila komisijo za raziskovanje grozodejstev, ki so jih zagrešili pripadniki jugoslovanskega partizanskega gibanja, potem ko so jeseni 1944 prevzeli nadzor nad Srbijo. Po poročilu te komisije je od 55.554 registriranih žrtev komunističnih čistk v Srbiji novi komunistični režim v Kruševcu ubil 493 ljudi, 11 ljudi pa je pogrešanih.

Kruševac je v času SFRJ močno napredoval. V tem obdobju je bilo zgrajenih veliko število tovarn, Kruševac pa je postal eno najmočnejših industrijskih središč tako v Srbiji kot v Jugoslaviji. Strojna tovarna IMK 14. oktobar Kruševac je zaposlovala okoli 7000 delavcev.

Vendar pa velika kruševačka industrija ni preživela tranzicije po Miloševiću. Samo leta 2002 je šlo v stečaj 5 tovarn. Med letoma 2002 in 2014 se je zaprlo 27 tovarn, delo pa je izgubilo okoli 11.000 delavcev. Stopnja brezposelnosti v Kruševcu je bila leta 2015 skoraj 39 %.

Geografija Kruševac se nahaja v Kruševaški kotlini, v osrednjem delu Srbije, kjer se stikata reka Rasina in dolina Zapadne Morave. Okolico tvorijo planine Jastrebac, Kopaonik, Gledićke planine in Željin. Takšen položaj zagotavlja ugodne klimatske razmere za kmetijstvo, predvsem za pridelavo žit, sadja in vinske trte.

Zaradi položaja na pomembnih prometnih povezavah med severom in jugom Srbije je Kruševac postal pomembno regionalno vozlišče, tako za železniški promet kot za cestno infrastrukturo. V okolici mesta so številna naravna bogastva, kot so gozdovi, rudniki in vodni viri, kar je vplivalo na razvoj industrije v regiji.

Kultura in znamenitosti Osrednje mesto v zgodovini predstavlja arheološki park Lazarjev grad, kjer so ostanki srednjeveške utrdbe in bivalnega gradu, ki je nekoč služil kot sedež kneza Lazarja. Tu so se odvijale politične in vojaške dejavnosti, ki so pomembno vplivale na razvoj srednjeveške Srbije. Ena najbolj prepoznavnih kulturnih znamenitosti mesta je cerkev Lazarica (tudi cerkev sv. Štefana), pravoslavna cerkev iz 14. stoletja, ki je znana po svojem moravsko-bizantinskem slogu, bogatih freskah in ikonah. Cerkev ne predstavlja le verskega središča, ampak je tudi simbol zgodovinske in umetniške tradicije mesta.

Spominski park Slobodište je posvečen žrtvam druge svetovne vojne. Park predstavlja kraj spomina, hkrati pa služi kot prostor za izobraževanje in refleksijo o preteklosti. Mesto je obdano tudi z naravnimi lepotami, kot je jezero Ćelije in bližnje planine, ki nudijo priložnosti za rekreacijo, pohodništvo in izlete, hkrati pa dopolnjujejo kulturno ponudbo.

Najpomembnejši praznik za mesto Kruševac je zagotovo Vidovdan, globoko zakoreninjen v zavesti prebivalstva v tej regiji kot dan smrti kneza Lazarja v boju za ohranitev svoje države in ljudstva. Praznuje se z vsemi atributi mestne slave, pa tudi binkošti ali Sveta Trojica. Na Vidovdan se vsako leto v cerkvi Lazarica poklonijo tudi kosovskim, pa tudi vsem drugim srbskim bojevnikom, ki so padli v osvobodilnih vojnah. V preteklosti je bil na ta dan tudi sejem, največji v Kruševcu. Sejmi ali tržnice, nekoč pomembna oblika trgovine, so bile v Kruševcu, pa tudi v vsej Srbiji, uvedene z zakonskim odlokom leta 1839. Poleg Vidovdana so bile še na Blagovesti, 7. aprila, na Svetega Ilije, 2. avgusta, in na Malo Gospojino, 21. septembra, ki se odvija še danes. Cehovski prazniki, nekoč pomembna značilnost civilne družbe, ko so različni cehi, društva in združenja, večinoma humanitarnega značaja, praznovali svojega zavetnika - zaščitnika (najstarejši cehi v Kruševcu so lončarski iz leta 1839, mumdžijski iz leta 1842, trgovsko-živilski iz leta 1846, meandžijski iz leta 1848...), so se ohranili le pri humanitarnem društvu Dobra narav oziroma Baksuzi, ugursuzi in namćori, specifičnem za to mesto, ki se vsako leto zbere deveti torek po božiču in goji svoja pravila vedenja.

Demografija

Glede na rezultate popisa prebivalstva iz leta 2022 ima občina Kruševac skupno 113.582 prebivalcev, medtem ko ima mesto 53.746 prebivalcev.

Etnična sestava mestnega upravnega območja (vsaj 100 ljudi): Etnična skupinaštev. prebivalcev%Srbi106.19490.85%Romi20631.82%Jugoslovani1710.15%Makedonci1290.11%Črnogorci1190.11%Drugi13911.23%Neznano35153.1%Skupaj113.582100%

Gospodarstvo Kruševac je bil nekoč močno gospodarsko središče s posebej razvito kovinskopredelovalno (14. oktobar) in kemično industrijo (HI Župa, Merima, Trayal in Rubin). Po privatizaciji velikih družbenih kolektivov ima mesto več kot 1500 zasebnih podjetij in več kot 3500 samostojnih trgovin različnih dejavnosti. Proces privatizacije je pustil velik pečat na gospodarstvu Kruševca in veliko število brezposelnih.

V bližini Kruševca je znano zdravilišče. Ribarska Banja je balneološko in klimatsko zdravilišče, ki je na severnih pobočjih gore Jastrebac.

Galerija

Sklici

Glej tudi seznam naselij v Srbiji

Zunanje povezave

http://www.krusevac.rs/ http://www.krusevacpress.com/ http://www.037info.net/

Kategorija:Mesta Rasinskega upravnega okraja