thumb|Perzefona (levo) in Had (desno) - detajl z grške vaze V starogrški mitologiji in religiji je Perzefona (), imenovana tudi Kore ali Cora (), je hči Zevsa in Demetre. Postala je kraljica podzemlja, potem ko jo je ugrabil njen stric Had, bog podzemlja.Martin Nilsson (1967). Die Geschichte der Griechische Religion Vol I pp 462–463, 479–480
Medtem ko je Perzefona nabirala rože s polja, je Had vdrl skozi razpoko na zemlji, ko je vozil svoj voz in ugrabil Perzefono, ki je klicala na pomoč. Njena mati Demetra jo je dolgo brezuspešno iskala, preden je bila obveščena, da jo je Had vzel za svojo kraljico s Zevsovo odobritvijo. Perzefona se ni smela vrniti v zgornji svet, dokler Demetra ni preprečila rasti vseh rastlin, kar je povzročilo lakoto in prisililo Zevsa, da zahteva, da jo Had izpusti. Vendar pa je Perzefona med bivanjem v podzemlju zaužila nekaj semen granatnega jabolka in potem, ko je jedla hrano iz Hadovega kraljestva, tega ni mogla zapustiti. Zevs je to uredil tako, da je Perzefona nekaj mesecev preživela v podzemlju s svojim možem, preostanek leta zgoraj pa s svojo materjo.
Mit o njeni ugrabitvi, bivanju v podzemlju in začasni vrnitvi na površje predstavlja njeno funkcijo utelešenja pomladi in poosebljanja rastlinstva, predvsem žitaric, ki ob setvi izginejo v zemljo, spomladi poženejo iz zemlje in se pobirajo, ko popolnoma zrastejo. V klasični grški umetnosti je Perzefona vedno upodobljena oblečena in pogosto nosi snop žita. Morda se zdi kot mistično božanstvo z žezlom in skrinjico, vendar je bila večinoma predstavljena v procesu, ko jo je odnesel Had.
Perzefona kot boginja rastlinstva in njena mati Demetra sta bili osrednji osebi Elevzinskih misterijev, ki so posvečencem obljubljali srečno posmrtno življenje. Izvor njenega kulta je negotov, vendar je temeljil na starodavnih agrarnih kultih kmetijskih skupnosti. V Atenah so ji bili posvečeni misteriji, ki so jih obhajali v mesecu antesterionu (februar/marec).
Njeno ime ima številne zgodovinske različice. Sem spadata Persefasa (Περσεφάσσα) in Persefata (Περσεφάττα). V latinščini se njeno ime prevaja Proserpina. Rimljani so jo identificirali kot italsko boginjo Libero, ki so jo povezovali s Prozerpino. Miti, podobni Perzefoninemu spustu in vrnitvi na zemljo, se pojavljajo tudi v kultih moških bogov, vključno z Atisom, Adonisom in Ozirisom,Martin Nilsson (1967). Vol I, pp. 215 in na minojski Kreti.
Sklici
Zunanje povezave
Martin Nilsson. The Greek popular religion Adams John Paul. Mycenean divinities PERSEPHONE from The Theoi Project THE RAPE OF PERSEPHONE from The Theoi Project PERSEPHONE from Greek Mythology Link The Princeton Encyclopedia of classical sites:Despoina
Kategorija:Grške boginje Kategorija:Mitološke osebe, po katerih so poimenovali asteroid Kategorija:Boginje podzemlja Kategorija:Boginje smrti Kategorija:Boginje življenja, smrti in ponovnega rojstva