Matija Kalister (tudi Matia Calister, Mathia KallisterSI AS 176/A/A178/s/PUA Abecedni seznam lastnikov zemljišč (Dokument)), slovenski filozof, teolog, kmetovalec, knjižničar, profesor in sadjar, * 19. januar 1774, Slavina, Postojna, † 9. november 1828, Ljubljana.Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.
Življenje in delo Kalister se je rodil v Slavini, očetu Matiji in mami Urši Kalister. Osnovno šolo je obiskoval v Idriji, normalko in gimnazijo v Trstu (1788–1794), filozofijo in bogoslovje pa v Ljubljani, kjer je študij končal leta 1800, vendar ni prejel mašniškega posvečenja. Že kot študent bogoslovja je leta 1799 nastopil službo pisarja (skriptorja) v ljubljanski licejski knjižnici, predhodnici današnje Narodne in univerzitetne knjižnice. Leta 1802 je pričel poučevati osnovno matematiko na ljubljanskem liceju, ko pa je leta 1803 dobil mesto stalnega profesorja je knjižnico zapustil. Leta 1804 je postal učitelj gramatikalnega razreda na liceju, kjer je takrat poučeval tudi Valentin Vodnik. Leta 1807 je postal profesor matematike, fizike in naravoslovja. Oktobra 1811 je dobil mesto knjižničarjevega pomočnika v licejki, dve leti pozneje so ga imenovali za vršilca dolžnosti vodje knjižnice, 1816 za stalnega ravn. Poučeval je do leta 1811, ko je dobil mesto knjižničarjevega pomočnika v licejski knjižnici. Dve leti kasneje je bil imenovan za vršilca dolžnosti vodje ter 1816 za stalnega ravnatelja licejske knjižnice. Kalister je leta 1824 tudi pomagal pri organizaciji Kranjskega deželnega muzeja, iz katerega se je razvil današnji Narodni muzej Slovenije.
Bil je prerodne miselnosti in slovenist, zato so od njega veliko pričakovali, vendar v licejki ni izkoristil svojega položaja. Zaradi njegove pretirane skrbi in želje, da bi vse delo opravil sam, je delo katalogizacije in urejanja knjig potekalo neučinkovito. Posledično so bili razočarani tudi tisti, ki so pričakovali, da bo pri dopolnjevanju knjižnice posebej pozoren na novejšo svetovno literaturo in slavistiko. Vendar pa je s skromnimi fondi kupil nekaj pomembnih del in revij. Leta 1820 se je na Dunaju udeležil slovenističnega sestanka, ki ga je sklical Jernej Kopitar, da bi se dogovorili o novi abecedi za Slovane. Kalister je ob tej priložnosti verjetno pregovoril Kopitarja, da je odstopil dvojnike tistih protestantskih knjig Licejski knjižnici, ki jih ni imela. V Ljubljani je zahajal v Prešernov in Smoletov krog, vendar ga Andrej Smole ni posebno cenil, češ da je preveč boječ; veljal je za šlevo.
V domačem kraju je imel posestvo, ki je štelo več njiv, sadovjankov in travnikov in je obsegalo okoli 3,5 ha (9730 kvadratnih sežnjev)SI AS 176/A/A178/s/PS Seznam zemljiških parcel (Dokument) ter eno hišo.SI AS 176/A/A178/s/PT Seznam stavbnih parcel (Dokument)
Sklici
Vira
Kategorija:Slovenski knjižničarji Kategorija:Umrli za tuberkulozo Kategorija:Slovenski filozofi Kategorija:Slovenski teologi Kategorija:Slovenski kmetje Kategorija:Slovenski sadjarji