thumb|250px|Stavešinske mofete Suhe mofete Strmec so območje naravnega izhajanja geogenega ogljikovega dioksida (CO₂) ob cesti Ivanjci–Stavešinci v občini Gornja Radgona. Ogljikov dioksid izvira iz Zemljinega plašča in na površje prehaja po globokih tektonskih razpokah. Skozi tla na površje ne izhaja iz posameznega iztoka, temveč difuzno, na večjem območju, ki  obsega travnik, njivo in obcestni jarek ter se razteza približno 400 m v smeri vzhod–zahod in približno 250 m v smeri sever–jug. Ob padavinah se v kotanjah in jarku zadržuje voda, skozi katero izhajajoči plin tvori mehurčke in povzroča brbotanje, v suhem obdobju pa je mogoče zaznati sikanje plina, brbotanje pa le v globjih luknjah na travniku tik pod cesto.

V tleh geogeni CO2 spremeni plinski režim. Običajna koncentracija CO₂ v tleh znaša med 1 in 3 volumskimi odstotki, v neposredni bližini iztokov pa lahko preseže več deset volumskih odstotkov. Meritve so pokazale, da so najvišje koncentracije talnega CO₂ na travniku in njivi pod cesto, kjer je bil na nekaterih mestih izmerjen tudi skoraj čisti CO2. Vodnik D, Kastelec D, Pfanz H, Maček I, Turk B. 2006. Small-scale spatial variation in soil CO2 concentration in a natural carbon dioxide spring and some related plant responses. Geoderma 133, 309-319. DOI:  10.1016/j.geoderma.2005.07.016

Vodnik D, Videmšek U, Pintar M, Maček I, Pfanz H. 2008 The characteristics of soil CO2 fluxes at a site with natural CO2 enrichment. Geoderma 150, 32-37.   DOI: 10.1006/j.geoderma.2009.01.005.

Povišane koncentracije CO₂ izpodrivajo kisik iz tal, zmanjšujejo redoks potencial, povzročajo zakisanje ter vplivajo na druge kemijske lastnosti. Na najbolj aktivnih delih mofete se razvija redek tip tal, naravni reduktosol.Blume H-P, Henningsen PF. 2009. Reductosols: Natural soils and Technosols under reducing conditions without an aquic moisture regime. Journal of Plant Nutrition and Soil Science. 172, 808–820. DOI: 10.1002/jpln.200800125 2009 V humusno-akumulativnem horizontu tal se pojavljajo značilni znaki redukcijskih in oksidacijskih procesov, ki se kažejo v menjavanju sivih in rjastih con. Sive cone označujejo območja s prevladujočimi redukcijskimi razmerami, rjave pa območja z izrazitejšimi oksidacijskimi razmerami.

Povišane koncentracije CO₂ vplivajo tudi na biološke lastnosti tal.  Raziskave talnih mikroorganizmov so pokazale, da se v tleh ob iztokih CO2 poveča delež anaerobnih in metanogenih arhej ter bakterij ter številčnost fermentativnih kvasovk.Šibanc N, Dumbrell AJ, Mandić-Mulec I, Maček I. 2014. Impacts of naturally elevated soil CO2 concentrations on communities of soil archaea and bacteria. Soil Biology & Biochemistry. 68, 348-356. COBISS.si-ID 7763321 DOI: 10.1016/j.soilbio.2013.10.018

Šibanc N, Clark DR, Helgason T, Dumbrell A, Maček I. 2024. Extreme environments simplify reassembly of communities of arbuscular mycorrhizal fungi. mSystems 9, 1-22. COBISS.si-ID 187060739 DOI: 10.1128/msystems.01331-23 Iz tal Stavešinskih mofet je bila opisana tudi nova vrsta kvasovke, prilagojena takšnim razmeram.Šibanc N, Zalar P, Schroers H-J, Zajc Žunič J, Pontes A, Sampaio JP, Maček I. 2018. Occultifur mephitis f.a., sp. nov. and other yeast species from hypoxic and elevated CO2 mofette environments. International Journal of Systematic and Evolutionary Microbiology 68, 2285-2298. DOI: 10.1099/ijsem.0.002824 Dokazane so tudi spremembe v strukturi združb arbuskularnih mikoriznih gliv.Maček I, Dumbrell AJ, Nelson M, Fitter A, Vodnik D, Helgason T. 2011. Local adaptation to soil hypoxia determines the structure of an arbuscular mycorrhizal fungal community in roots from natural CO2 springs. Applied and Environmental Microbiology. 77,  4770-4777. ISSN 0099-2240.  DOI: 10.1128/AEM.00139-11.

Vegetacija na območju mofet se razlikuje od vegetacije v okolici. Tla v neposredni bližini iztokov CO₂ so pogosto gola, rastline so manjše, pogosto klorotične, njihovi nadzemni deli pa imajo lahko škrlaten odtenek zaradi kopičenja antocianov. Moteni so procesi mineralne prehrane, fotosinteze, dihanja idr.Pfanz H, Vodnik D, Wittmann C, Aschan G, Raschi A. 2004. Plants and Geothermal CO2 Exhalations — Survival in and Adaptation to a High CO2 Environment. In: Esser K, Lüttge U, Beyschlag W, Murata J (eds) Progress in Botany. 65. Springer, Berlin, Heidelberg. DOI: 10.1007/978-3-642-18819-0_20

Pfanz H, Vodnik D, Wittmann C, Aschan G, Batič F, Turk B, Maček I. 2007. Photosynthetic performance (CO2-compensation point, carboxylation efficiency, and net photosynthesis) of timothy grass (Phleum pratense L.) is affected by elevated carbon dioxide in post-volcanic mofette areas. Environmental and Experimental Botany. 61, 41-48. DOI: https://doi.org/10.1016/j.envexpbot.2007.02.008

Maček I, Pfanz H, Francetič V, Batič F, Vodnik D. 2005. Root respiration response to high CO2 concentrations in plants from natural CO2 springs. Environmental and Experimental Botany 54, 90-99. DOI: https://10.1016/j.envexpbot.2004.06.003 Z oddaljenostjo od iztokov se vpliv CO₂ postopno zmanjšuje. Na območju uspevajo vrste, ki prenašajo kisla tla in pomanjkanje kisika, med njimi klobčasto ločje (Juncus conglomeratus), navadno ločje (Juncus effusus), gozdni sitec (Scirpus sylvaticus) in pasja šopulja (Agrostis canina).Maček I, Vodnik D, Pfanz H, Low-Décaire E, Dumbrell AJ. 2016. Locally extreme environments as natural long-term experiments in ecology. V: Dumbrel AJ, Kordas R, Woodward G (ured.). Large-scale ecology: model systems to global perspectives. 1st ed. London; New York: Elsevier: Academic Press, 283-323. Advances in Ecological Research, 55 ISBN 978-0-08-100935-2. ISSN 0065-2504. DOI: 10.1016/bs.aecr.2016.08.001. [COBISS.SI-ID 8491129] Ob popisu rastlinstva leta 2017 je bilo zabeleženih 72 rastlinskih vrst, pretežno travniških zelnatih vrst, prisotne pa so tudi vrste ruderalnih rastišč.Vodnik D, Eler K, Turk B, Lenarčič D: Poročilo o bioloških raziskavah mofet v SV Sloveniji. INTERREG SI-AT deProfundis Ohranjanje dediščine »Iz globin«: čezmejni kulturno - turistični potencial/ Erhalten des Erbes "Aus der Tiefe": grenzüberschreitendes kultur-touristisches Potenzial.

Ljubljana Biotehniška fakulteta UL, 31.5.2024

Vpliv geogenega CO₂ je zaznaven tudi v zraku neposredno nad tlemi. Ker je CO₂ težji od zraka, se ob brezvetrju kopiči pri površju. Na višini približno 0,5 m lahko njegova koncentracija doseže več tisoč ppm, na višini približno 2 m pa vpliva ni več zaznati. V neposredni bližini iztokov so bili opaženi pogini žuželk, polžev, žab, ptic in malih sesalcev zaradi visokih koncentracij CO₂ tik nad tlemi.

Suha mofeta Strmec je predmet geoloških, pedoloških, mikrobioloških in ekoloških raziskav, saj omogočajo proučevanje vplivov naravno povišanih koncentracij geogenega CO₂ na tla, mikroorganizme in vegetacijo.Maček I, Vodnik D, Pfanz H, Low-Décaire E, Dumbrell AJ. 2016. Locally extreme environments as natural long-term experiments in ecology. V: Dumbrel AJ, Kordas R, Woodward G (ured.). Large-scale ecology: model systems to global perspectives. 1st ed. London; New York: Elsevier: Academic Press, 283-323. Advances in Ecological Research, 55 ISBN 978-0-08-100935-2. ISSN 0065-2504. DOI: 10.1016/bs.aecr.2016.08.001.

Varstveni status

Suha mofeta Strmec je evidentirana kot naravna vrednota državnega pomena. Status naravne vrednote je določen na podlagi Zakona o ohranjanju narave, ki naravne vrednote državnega pomena opredeljuje kot dele narave z mednarodnim ali velikim narodnim pomenom. Za naravno vrednoto veljajo varstvene in razvojne usmeritve ter druga obvezna pravila ravnanja, določena s predpisi s področja ohranjanja narave, zlasti s Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot. Pri posegih in dejavnostih na območju naravne vrednote je treba upoštevati te varstvene usmeritve, katerih namen je ohranjanje naravne vrednote in njenih značilnosti.

Viri Kategorija:Stavešinci Kategorija:Vulkanologija Kategorija:Naravni spomeniki Slovenije