Drúžbeni médiji () je splošno poimenovanje za nabor internetnih tehnologij spleta 2.0, ki omogočajo interaktivno izmenjavo informacij, interoperabilnost in uporabniško-orientirano načrtovanje. Uporabnikom omogočajo interaktivno sodelovanje in prevzemanje vloge ustvarjalcev vsebin v okviru virtualnih skupnosti, v nasprotju s spletnimi stranmi z začetkov interneta in svetovnega spleta, ko so bili uporabniki le pasivni ogledovalci posredovanih vsebin. Gre za izkoriščanje tehnologije interneta na bolj interaktiven način, s poudarkom na kolektivni inteligenci in predstavlja nove možnosti izrabe spleta in učinkovitejše vključevanje njegovih uporabnikov.Lah, Sergeja. 2010. Družbeni mediji – zabava ali orodje? Dostopno prek: http://home.izum.si/cobiss/OZ/2010_3/Html/clanek_02.html (4. maj 2015). Za razliko od tradicionalnih medijev, pri katerih se informacije in znanje širijo iz enega vira, družbeni mediji uveljavljajo komunikacijo enakih med enakimi in gradijo na aktivni vlogi posameznih udeležencev. Primeri spletnih strani, kjer lahko najdemo družbene medije, so Google, Wikipedia, Facebook, YouTube, LinkedIn …
Opredelitve družbenih medijev Družbeni mediji so nova vrsta spletnih medijev, za katere je značilna participacija, odprtost, dialog, oblikovanje skupnosti in povezanosti. Družbeni mediji namreč spodbujajo sodelovanje in povratne informacije ter brišejo mejo med mediji in občinstvom. Na spletu je dostopna večina vsebin, preko katerega posamezniki lahko glasujejo, komentirajo in delijo informacije. Omogočajo dvosmerno komunikacijo in povezljivost preko uporabe povezav do drugih strani, virov in oseb ter oblikovanje skupnosti z enakimi interesi.Mayfield, Anthony. 2008. What is Social Media? Dostopno prek: http://www.icrossing.co.uk/fileadmin/uploads/eBooks/What_is_Social_Media_iCrossing_ebook.pdf (4. maj 2015). V praksi – tako v poslovnem svetu kot v akademskih krogih, obstajajo različna razumevanja pojma družbeni mediji. Tako tudi Kaplan in HaenleinKaplan, Andreas M. in Michael Haenlein. 2010. Users of the world, unite! The challenges and opportunities of Social Media. Business Horizons 53 (1), 59-68. Dostopno prek: http://www.slideshare.net/escpexchange/kaplan-haenlein-users-of-the-world-unite-the-challenges-and-opportunities-of-social-media (4. maj 2015). družbene medije definirata kot skupek internetnih aplikacij, ki temeljijo na ideoloških in tehnoloških temeljih spleta 2.0 in omogočajo ustvarjanje in izmenjavo uporabniško generiranih vsebin. Izraz družbeni mediji podobno opredeljujeta boydova in Ellisonova,Gardner Toni L. 2010. Paradigm in Marketing: Social Media Applications and Generation Y. University of Central Florida: Rosen College of Hospitality Management. Dostopno prek: http://www.slideshare.net/ToniGardner/paradigm-in-traditional-marketing-social-media-gen-y (4. maj 2015). in sicer kot spletne aplikacije, ki uporabnikom omogočajo tvorjenje povezav z različnimi podjetji, organizacijami in drugimi uporabniki, ki drugače ne bi bile vzpostavljene. Za EvansaEvans, Dave. 2008. Social Media Marketing: An Hour A Day. Wiley Publishing Inc. so družbeni mediji demokratizacija informacij, ki preoblikujejo ljudi iz bralcev v založnike. Gre za premik iz sistema enotnih oddajnikov (npr. TV, radio) v sistem mnogo proti mnogo, kjer se prepletajo pogovori in izmenjave mnenj med avtorji, ljudmi in založniki. Družbeni mediji ustvarjajo »modrost ljudstva«, ki se ustvari preko sodelovalne izmenjave informacij. Podobno se za Hansena in drugeHansen, D.L., Shneiderman, B. in Smith, M.A. 2011. Analyzing Social Media Networks with NodeXL: Insights from a Connected World. Dostopno prek: http://static.coursekit.com/d3169175dadb4459b084146e5177c86f/2010%20-%20Analyzing%20Social%20Media%20Networks%20with%20NodeXL%20-%20Insights%20from%20a%20connected%20world.pdf (13.maj 2015). družbeni mediji nanašajo na niz spletnih orodij, ki podpirajo socialne interakcije med uporabniki. Gre za preoblikovanje monologa »eden mnogim« v dialog »mnogi mnogim«. Socialna medijska orodja med drugim uporabnikom omogočajo skupinsko ustvarjanje, povezovanje, obveščanje ter deljenje. Družbene medijske sisteme poznamo v različnih oblikah. Podpirajo številne žanre interakcije. Čeprav vsi povezujejo posameznike, to storijo na različne načine, ki so deloma odvisni od tehničnih oblikovnih izbir. S tem se strinjata tudi Mangoldova in Faulds,Mangold, Glynn in Faulds, David. 2009. Social media: The new hybrid element of the promotion mix. Business Horizons 52 (4), 357-365. Dostopno prek: http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0007681309000329 (13.maj 2015). ko pravita, da je pojav spletnih družbenih medijev omogočil komuniciranje, pri katerem ena oseba naslovi več sto ljudi ali tudi več tisoč drugih ljudi hkrati, in jih obvesti glede izdelkov in podjetij, ki jih ustvarjajo. To se pozna tudi na trgu, pri odnosu in komuniciranju potrošnik-potrošniku.
Družbeni mediji so torej lahko tudi hibridni element promocijskega in ekonomskega spleta, saj v tradicionalnem smislu omogočajo komunikacijo med podjetjem in potrošniki, hkrati pa potrošnikom ponujajo medsebojno komunikacijo, kjer sta vsebina in pogostost izven nadzora podjetij. Da bi podjetja pridobila vsaj delček nadzora, potrošnikom ponudijo razne omrežne platforme, bloge, družbene medije in druga promocijska orodja za njihovo vključevanje. Kot orodje pa družbene medije definira tudi Gail Martin,Martin, Gail. 2010. 30 Days to Social Media Success : The 30 Day Results Guide to Making the Most of Twitter, Blogging, LinkedIn, and Facebook. Dostopno prek: http://eds.a.ebscohost.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/eds/ebookviewer/ebook/bmxlYmtfXzM1MDkwN19fQU41?sid=b1345ecb-ac55-41e5-b321-02bd1154dd83@sessionmgr4001&vid=0&format=EB&lpid=lp_13&rid=0 (13.maj 2015). ki jih poveže z marketingom in jih definira kot marketinška orodja. Z njimi lahko podjetja pri potrošnikih in medijih dvignejo svojo raven prepoznavnosti, povečajo uspešno povezovanje z novinarji, pomagajo širiti in promovirati izdelke, kot tudi ostati v stiku s poslovnimi kontakti. Omogočajo povezavo z ljudmi po vsem svetu in izboljšujejo usmerjeno ciljanje skupin občinstva. Družbeni mediji torej omogočijo stroškovno učinkovito, osebno in prilagodljivo doseganje vseh ciljev podjetja. Martin trdi, da prisotnost na družbenih medijih postaja pričakovana od vseh podjetij, ravno tako kot imetje uradne spletne strani. Mnogi potrošniki se danes izogibajo poslovanju s podjetji, ki nimajo spletne strani ali nekakšne predstavitve na družbenih medijih. Družbeni mediji ponujajo najnižje stroške za doseganje celega sveta in so hkrati časovno neomejeni. Skozi prenose, tako audio kot video, lahko družbeni mediji zagotovijo vzorčenje produkta, medtem ko višajo raven prepoznavnosti in verodostojnosti podjetij.Martin, Gail. 2010. 30 Days to Social Media Success : The 30 Day Results Guide to Making the Most of Twitter, Blogging, LinkedIn, and Facebook. Dostopno prek: http://eds.a.ebscohost.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/eds/ebookviewer/ebook/bmxlYmtfXzM1MDkwN19fQU41?sid=b1345ecb-ac55-41e5-b321-02bd1154dd83@sessionmgr4001&vid=0&format=EB&lpid=lp_13&rid=0 (13.maj 2015).Kühlmann pa je prepričan, da lahko družbeni mediji zanetijo revolucijo posameznih držav, spremenijo način kako se izobražujemo in nudijo načine, kako pridobiti podporo za pomoč ob nesrečah.Kühlmann, Michael. 2012. Social Media for WordPress: A Quicker Way to Build Communities, Engage Members, and Promote Your Site. Dostopno prek: http://eds.a.ebscohost.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/eds/ebookviewer/ebook/bmxlYmtfXzQ1MTgwNF9fQU41?sid=58fd16f3-0b4f-4b85-b83d-6c27a4c29135@sessionmgr4004&vid=4&hid=4103&format=EB (13.maj 2015). Ni enotne definicije družbenih medijev, ki bi se jo dalo najti v slovarjih in enciklopedijah, vendar jih lahko povzamemo kot digitalne vsebine, ki nastajajo na spletu preko aplikacij množičnega komuniciranja, kot so na primer Facebook, Twitter, in WordPress. Različnim uporabnikom pomenijo različne stvari, zato je nanje lažje gledati kot na strateško igro, ki poskuša napovedati, katera orodja je svojim uporabnikom najbolje podati za komunikacijo in izmenjavo dejstev, številk in drugih podatkov. Iz vseh opredelitev družbenih medijev lahko torej povzamemo, da se slednji nanšajo na novo vrsto spletnih orodij (za katera je značilna izmenjava informacij, slik, mnenj), oblika komuniciranja mnogih mnogim in povezovanje ljudi v globalnem smislu. Poleg tega družbeni mediji v zadnjem času igrajo pomembno vlogo na svetovnem trgu in pri marketinških strategijah. Različni družbeni mediji podpirajo različne žanre interakcije in dobivajo na veljavi v vseh sferah človekovega vsakdanjega življenja, od ohranjanja že obstoječih stikov do pridobivanja novih, od doseganja ciljnih skupin trženja do višanja prepoznavnosti produktov, od novih načinov izobraževanja do hitrejšega nudenja pomoči in ozaveščenosti o nesrečah. Glavni poudarek je na interakcijah tako med posamezniki kot tudi med skupinami ljudi preko različnih platform ter na demokratizaciji vseh vsebin in informacij tako, da lahko postanejo dostopne vsem.
Zgodovina Začetek razvoja družbenih medijev oz. socialnih omrežij lahko postavimo v leto 1971, ko je bilo poslano prvo sporočilo preko elektronske pošte 1978, je BBS prvič omogočil izmenjavo podatkov preko telefonskih linij z ostalimi uporabniki. Leta 1979 so se pojavile prve svetovne elektronske oglasne deske (USENET), ki veljajo za predhodnice spletnih brskalnikov. Kot pravi začetek razvoja družbenih medijev pa lahko štejemo eno izmed prvih socialnih omrežij - GeoCities. Ustvarjen je bil leta 1994, uporabnikom pa omogočil ustvarjanje svojih spletnih strani znotraj »virtualnih mest«. 1995 je spletna stran theglobe.com uporabnikom omogočila objavljanje njihovih lastnih vsebin in povezovanje z drugimi uporabniki. 1997 je prišlo do popularizacije neposredne izmenjave sporočil preko interneta. Glavni razlog tega je bil razvoj AOL Instant Messengerja. Istega leta se je pojavilo tudi novo socialno omrežje Sixdegrees.com, ki je omogočalo ustvarjanje profilov in dodajanje prijateljev. 2002 je bilo ustvarjeno socialno omrežje Friendster, ki velja za začetnika spletnega povezovanja s prijatelji po celem svetu. V prvih treh mesecih je imel kar tri milijone uporabnikov. Leto kasneje (2003) je bil ustvarjen MySpace. 2004 je leto začetka Facebooka, ki je bil sprva namenjen povezovanju ameriških študentov. 2006 pa je bilo ustvarjeno še eno nepogrešljivo socialno omrežje današnjega časa – Twitter. Leta 2008 je Facebook prehitel MySpace kot vodilno socialno omrežje današnjega časa. Za današnji čas tako lahko trdimo, da povezovanje s svetom okoli sebe ni bilo nikoli enostavneje in dostopnejše kot je danes.O'Dell, Jolie. 2011. The History of Social Media [INFOGRAPHIC]. Dostopno prek: http://mashable.com/2011/01/24/the-history-of-social-media-infographic.
Ključne značilnosti družbenih medijev Družbeni mediji imajo nekatere skupne lastnosti: