right|thumb|300px|Plemena v Iliriku in njegovi okolici po rimskem zatrtju velike ilirske vstaje leta 6-9 po n. št.

Seznam antičnih plemen v Iliriji (starogrško : Ἰlliría) vsebuje plemena, ki so prebivala na ozemlju antične Ilirije.

Ime Iliri se je verjetno nanašalo na eno samo ilirsko pleme, ki je prvo prišlo v stik z antičnimi Grki. Ime se je kasneje uporabljalo za vse plemena, ki so imela podoben jezik in običaje. Ozemlja ilirskih plemen/ljudstev pred rimsko zasedbo Ilirije so približna, saj so tako antični kot sodobni avtorji kakšnemu plemenu pripisali tudi več ozemelj. Takšni so bili na primer Enhelejci.

Po veliki ilirski vstaji so Rimljani pregnali, razseliliA. Bowman (1996), The Cambridge Ancient History, vol. 10: The Augustan Empire, 43 BC – AD 69, ISBN 0-521-26430-8, str. 579. ali preselili številna ilirska plemena iz Ilirije in v Dakijo, tako da so nekatera plemena izginila, na njihovem ozemlju pa so se pojavila nova. Takšni so bili na primer Deremisti in Dokleati. Nekatera plemena so se pomešala s keltskimi plemeni. Mnogo imen je poznanih samo iz seznamov rimskih civitas in številu njihovih dekurij.

Plemena Ilirska Albani

Albani (grško: [Ἀlbanoí]), ilirsko pleme, ki ga je prvi omenjal PtolemajW. Smith (1854), Dictionary of Greek and Roman Geography. in ga umeščal v sedanjo severno osrednjo Albanijo.

Ardijejci

Ardijejci ali Uardajejci (grško: [Ἀrdiaioi] ali [Uardaioi]), latinsko: Vardiei), ilirsko pleme, ki je živelo v jadranskem zaledjuM. Šašel Kos, Appian and Illyricum. ob Neretvi najmanj do Konjica in se je zatem preselilo na jadransko obalo. Polibij (203 pr. n. št. – 120 pr. n. št.) piše, da so jih po prvi ilirski vojni leta 229 pr. n. št. podjarmili Rimljani.Polibij 2.11. Apijan (95 – 165) piše, da so jih uničili Avtarijati,App. Ill. 1. Livij pa, da jih je podjarmil konzul Fulvij Flak.vardaei-geo

Živeli so na ozemlju današnje Črne gore,M. Šašel Kos, Appian and Illyricum. najverjetneje okoli Risanskega zaliva,D. Dzino, Late Republican Illyrian Policy of Rome 167-60 BC: the Bifocal Approach,C. Deroux (urednik), Studies in Latin Literature and Roman History 12, Collection Latomus 287, Bruselj, 2005, str. 48-73. čeprav jih Strabon umešča na desno obalo Neretve do Konjica v sedanji Bosni in Hercegovini.

Avtarijati

Avtarijati (grško: [Autariátai]), ilirsko pleme, ki je bilo zelo vplivno od 6. - 4. stoletja pr. n. št., potem pa se je keltiziralo.J. J. Wilkes (1969), Dalmatia: History of the provinces of the Roman Empire, str. 400.

Batijati Batijati so bili ilirsko pleme.Apijan, Roman History, IV. del, The Civil Wars, 3.27-5.

Bilijoni Bilijoni (grško: [Billíones]), delno heleniziranoD. M. Lewis (urednik), J. Boardman (urednik), S. Hornblower (urednik), M. Ostwald (urednik), The Cambridge Ancient History, Volume 6: The Fourth Century BC, ISBN 0-521-23348-8, 1994, str. 423. ilirsko pleme, ki je živelo v zaledju Apolonije v sedanji Albaniji.

Daorsi

Daorsi, Duersi, Daorseji, včasih tudi Daversi, (grško: [Daóriksoi] ali [Daursioi]), ilirsko pleme iz sedanje južne Hercegovine. Zaradi stalnih napadov DalmatovL. Braccesi in M. Luni, I greci in Adriatico, 2. del, str. 152. so se povezali z IssoT.R.S. Broughton (1960), The magistrates of the Roman Republic, str. 446. in iskali pomoč Rimske republike. Zapustili so Gencijevega polbrata Karavancija in se s svojim močnim ladjevjem bojevali na rimski strani. Po ilirskih vojnah so zato dobili posebne pravice. Njihovo najpomembnejše mesto je bil Daorson pri Stolcu v južni Hercegovini. Imeli so 17 dekurij.

Dasareti

Dasareti (grško: [Dassaretai]), ilirsko pleme, naseljeno med Dardanci in Ardijejci. Apijan v svojih Ilirskih vojnah (9. knjiga Zgodovine Rima) piše, da je imel Ilirij, ki je bil po grškem izročilu praoče vseh Ilirov, hčerko Dasaro, iz katere izvirajo Dasareti.

Deretini Deretini ali Deriopi (grško: [Derríopes]), ilirsko pleme iz Narone,J. J. Wilkes (1969), History of the provinces of the Roman Empire, Tome 2: Dalmatia, str. 157. ki je imelo 14 dekurij.

Devri

Devri (grško: [Derbanoi]Apijan, Ilirske vojne.), ilirsko pleme, ki je bilo naseljeno v okolici Bugojna v zgornji dolini Vrbasa v sedanji Bosni in Hercegovini. Njihovi drugi možni imeni sta Derioji in Derbanoji.A. Bowman, E. Champlin in A. Lintott. (1996). The Cambridge Ancient History, Vol. 10: The Augustan Empire, 43 BC-AD 69, str. 577. Imeli so 25 dekurij.

Diesti Diesti (grško: [Diéstai]), ilirsko pleme,S. Casson, Macedonia, Thrace and Illyria: their relations to Greece, str. 321. naseljeno okoli rudnikov srebra v Damastionu. Dieste bežno omenja samo Strabon.

Enhelejci

Enhelejci ali SesaretiStrabon, Geografija, 7.7. (grško: [Enheleis], [Sessarethios]), ilirsko pleme. Njihovo ime v grškem jeziku pomeni »ljudje jegulje«. V grški mitologiji sta jim vladala Kadem in Harmonija.Cadmus Enhelejci so bili naseljeni na več možnih lokacijah: okoli Ohridskega jezera, severno od njega, južno od Tavlantov v pokrajini Linkestis na južni meji Ilirije in celo v Rizonu v Kotorskem zalivu.

Helidoni Helidoni (grško: [Helidónes]), ilirsko pleme, J. J. Wilkes (1992), katerega ime v grščini pomeni »polžarji«.

Kavi Kavi (latinsko: Cavi), ilirsko pleme,F. Papazoglu (1978), The central Balkan tribes in pre-Roman times: Triballi, Autariatae, Dardanians, Scordisci and Moesians, ISBN 90-256-0793-4, str. 247. ki je živelo v okolici Skadarskega jezera. Njihovo glavno naselje je bila Epikarija.W. Hazlitt (1851), The classical gazetteer: a dictionary of ancient geography, sacred and profane. Antični pisci jih omenjajo bolj redko.Livij, The history of Rome from its foundation, Henry Bettenson, ISBN 0-14-044318-5, 1976, str. 580.

Kinambri Kinambri (grško: [Kinámbroi]), ilirsko pleme, ki se je leta 33 pr. n. št. vdalo Oktavijanu.

Melkumani

Melkumani ali Meromeni (grško: [Melkoménioi]), ilirsko pleme.J. Boardman (1923), The Cambridge Ancient History, ISBN 0-521-26430-8, str. 578. Imeli so 24 dekurij.

Narensi Narensi (grško: [Narénsioi])Gaius Plinius Secundus' Historiae naturalis, Liber 3 ali Naresi (grško: Ναρήσιοι [Narésioi]), ime novegaA. Bowman, E. Champlin in A. Lintott (1996), The Cambridge Ancient History, Vol. 10: The Augustan Empire, 43 BC-AD 69, str. 578. ilirskega plemena, ki je nastalo iz različnih ljudstev ob reki Naroni. Imeli so 102 dekurije.

Penesti Penesti (grško: [Penéstai]), ilirsko pleme. Njihovo glavno mesto je bila Uskana.

Sardeati

Sardeati ali Sardioti (latinsko: Sardeates), ilirsko pleme, naseljeno v okolici Jajca. Sardeati so se kasneje preselili v Dakijo.Alburnus Maior (Roşia Montană) Alba, Romunija. Imeli so 52 dekurij.

Selepitani Selepitani (latinsko: Selepitani), ilirsko pleme, ki je bilo naseljeno južno od Skadarskega jezera.

Dalmatska

Dalmati, tudi Delmati, antično ilirsko pleme, ki se je kasneje keltiziralo.S. Hornblower in A. Spawforth (2003), The Oxford Classical Dictionary, str. 426.A dictionary of the Roman Empire, Oxford paperback reference, ISBN 0-19-510233-9, 1995, str. 202. Imeli so 342 dekurij.

Baridusti Baridusti, ilirsko dalmatsko pleme,W. S. Hanson in I. Haynes (2004), Roman Dacia: the making of a provincial society, str. 22. ki se je kasneje skupaj s Pirusti in Sardeati preselilo v Dakijo.

Dokleatska

Dokleati (grško: [Dokleátai]), ilirsko pleme, ki je prebivalo na ozemlju sedanje Črne gore. Njihovo glavno mesto je bila DocleaDoclea (Duklja), Črna Gora, Jugoslavia. ali Dioclea, po kateri so dobili ime. Naseljevali so ozemlje zahodno od reke Morače do sedanje črnogorske meje s Hercegovino. Sloveli so po svojem siru, katerega so izvažali v več provinc Rimskega cesarstva.Istorijski leksion Crne Gore: Č-J, ISBN 86-7706-167-3 Med Dokleate so spadali tudi deli Tavlantov, med njimi Plereji (ali Pireji), Endirudini, Sasi, Grabi in Labeati, ki so se jim pridružili po veliki ilirski vstaji. Dokleati so imeli 33 dekurij.

Plereji Plereji ali Pireji (grško: [Palárioi]), dalmatsko ilirsko pleme.J. J. Wilkes (1969), History of the provinces of the Roman Empire: Dalmatia, str. 32.

Endirudini Endirudini ali Enderini Interfrurinoi (grško: [Interfrourinoi]Appianus, Illyrica), ilirsko pleme, ki je postalo del Dokleatov. Prebivali so zahodno od Skadarskega jezera v Enderonu pri Nikšiču.

Saseji Saseji, ilirsko pleme, ki je postalo del Dokleatov.

Grabi Grabi ali Kambaji (grško: [Kambaioi]), manjša skupina Ilirov, ki so živeli ob južni jadranski obali pri Skadarskem jezeru.

Labeati

Labeati (grško: [Labeátai]), ilirsko pleme, ki je po porazu Ilirov z makedonskim generalom Parmeniom leta 356 pr. n. št. Encyclopædia Britannica: Parmenio. Pridobljeno dne 15. junija 2012. prebivalo v okolici Skadra.

Deremistska

Deremisti ali Deremesti (latinsko: Deraemistae), ilirsko pleme s Popovega polja v južni Hercegovini, ki je bilo morda vključeno v nov municipij Diluntum (Ljubinje). Deremiste je sestavljalo več plemen, med njimi Ozueji, Tavlanti, Parteni, Hemasini, Artiti in Armisti. Imeli so 30 dekurij.

Ozueji Ozueji ali Oksueji (grško: [Oksuaioi]), eno od plemen, ki so sestavljala Deremiste.

Hemasini Hepasini ali Hipasinoji (grško: [Hippasinoi]),J. J. Wilkes (1969), History of the Provinces of the Roman Empire, Tome 2: Dalmatia, str. 482. eno od plemen, ki so sestavljala Deremiste.

Artiti Artiti, eno od plemen, ki so sestavljala Deremiste.

Armisti Armisti, eno od plemen, ki so sestavljala Deremiste.

Tavlantska thumb|Plemena v južni Iliriji in Epirju

Tavlanti (grško: [Taulántioi]), skupina ilirskih plemen.J. Boardman (1994), The Cambridge ancient history, Tome 6, ISBN 0-521-85073-8, str. 423. V grški mitologiji je bil njihov praoče Taúlas, eden od Ilirijevih šestih sinov.Apijan, Ilirske vojne, III, 1.2. Prebivali so ob jadranski obali v okolici Epidamna, sedanjega Drača.Tukidid, Peloponeška vojna, 1.24.1. Pleme je igralo pomembno vlogo v ilirski zgodovini v 4. - 3. stoletju pr. n. št., ko jim je vladal kralj Glavkij (335 pr. n. št. – 302 pr. n. št.). Tavlanti so že v zgodnjem obdobju helenizacije postali dvojezični. Podobno kot Abri so bili tudi Tavlanti poznani po varjenju medice.J.P. Alcock (2005), Food in the Ancient World (Food through History), ISBN 0-313-33003-4, str. 91.

Abri

Abri (grško: [Ἄbroi]), ilirsko pleme. Med Grki so bili poznani po varjenju medice. Spadali so k Tavlantom in so se helenizirali.

Partini

Partini, Parteni ali Perteneti (grško: [Parthinoi] ali [Parthenoí]), ilirsko pleme,Strabon vii; Apijan, Illyr, 1, Dij Kasij, xli, 49; Cicero. Pis, 40; Pomponij Mela, ii. 3. § 11; Plinij Starejši iii. 26. del Tavlantov, ki je bilo verjetno naseljeno v gorati severni okolici Epidamna, sedanjega Drača v Albaniji.A. Everitt (2006), The Life of Rome's First Emperor Augustus, str. 144. Po smrti makedonskega kralja Filipa V. so bili verjetno priključeni k Plevratovemu gospostvu, ki je bil rimski zaveznik.Polibij, xviii, 30; Livij, xxx. 34, xliv. 30. Njihovo glavno mesto je bil Partus,Štefan Bizantinec. katerega je na vojnem pohodu skupaj s Pompejem zasedel Julij Cezar.(Julij Cezar, Commentarii de Bello Civili, iii. 41. Na njihovem ozemlju je bilo tudi najbolj utrjeno ilirsko mesto Dimale. Mesto je imelo na dveh vzpetinah dve citadeli, povezani z obzidjem.Polibij, iii. 18, vii. 9. Natančna lega mesta ni znana, verjetno pa je stalo med Lissusom in Epdamnom. Livij (59 pr. n. št. – 17 n. št) omenja tudi trdnjavi Eugenium and Bargulum.Livij 29 12. Partini so se helenizirali.

Panonska