Abraham (; ; ) je ključna oseba v religioznih besedilih judovstva in krščanstva ( v 1. Mojzesovi knjigi in posamične omembe drugje), kakor tudi v Koranu, sveti knjigi muslimanov.
Najprej se je imenoval Abram. Ime Abraham je dobil po sklenitvi zaveze z Bogom, kakor je opisana v 17. poglavju 1. Mojzesove knjige. Abram in Abraham sta narečni različici istega imena, čeprav priljubljena etimologija daljšo obliko razume kot »oče mnogih«. Njegova zgodba je zgodovina ustanovitve zaveze med Abrahamom in Bogom: Bog je poklical Abrahama, naj zapusti svojo deželo, družino in dom v Mezopotamiji zaradi nove dežele, družine in zapuščine v Kanaanu, obljubljeni deželi. Pojavile so se grožnje zavezi – nezmožnost zaploditi potomca, grožnja vezanosti na Egipt, pomanjkanje strahu pred Bogom. Vse so prešle in zaveza je bila vzpostavljena. Abrahamova zgodba se konča s smrtjo in pokopom njegove žene Sare v grob, ki ga je kupil v Hebronu (mesto v južni Judeji). Pred tem je svojega potomca Izaka poročil z ženo iz svojega ljudstva. Ti dve epizodi označujeta prvo pravico njegovih potomcev do dežele in nato izključitev prvotnih naseljencev, Kanaancev, iz izraelskega patrimonija.
Svetopisemska interna kronologija uvršča Abrahama okrog leta 2000 pr. n. št., toda zgodbe v 1. Mojzesovi knjigi ne morejo biti povezane z znano zgodovino tistega časa. Zato se večina biblične zgodovine več ne začenja z obdobjem očakov.
Pripoved v 1. Mojzesovi knjigi thumb|right|József Molnár: Abrahamov odhod
Abrahamova zgodba je opisana v Tanaku v .
Abramov izvor in klic Terah, iz desetega rodu po Noahu, je imel tri sinove: Abrama (kasneje se je imenoval Abraham), Nahorja and Harana. Haran je imel Lota (ki je torej bil Abrahamov nečak) in je umrl v rojstnem mestu, v Uru na Kaldejskem. Abraham se je poročil s Sarajo, ki je bila nerodovitna. Terah, Abram, Saraja in Lot so odšli proti Kanaanu, vendar so se ustalili v Haranu, kjer je Terah umrl. Star je bil 205 let (). Jahve je rekel Abramu, naj zapusti svojo deželo in sorodnike ter odide v deželo, ki mu jo bo pokazal. Obljubil mu je, da bo iz njega naredil velik narod, ga blagoslovil, naredil njegovo ime veliko, blagoslovil tiste, ki blagoslavljajo njega, in preklel tistega, ki preklinja njega (). Abram je bil star 75 let, ko je s svojo ženo Sarajo, nečakom Lotom in premoženjem ter osebami, ki jih je pridobil, zapustil Haran. Odšli so v Sihem v Kanaanu ().
thumb|left|230px|James Tissot (1896–1902) Abram sporoči Saraji
Abram in Saraja V kanaanski deželi je zavladala huda lakota. Zato sta Abram in Lot skupaj s svojim premoženjem odpotovala jug, v Egipt. Med potjo je Abram naročil Saraji, naj se izdaja za njegovo sestro, da ga Egipčani ne bi ubili (). Ko so vstopili v Egipt, so faraonovi uradniki faraonu hvalili Sarajino lepoto. Tako jo je vzel v svojo palačo. Zaradi Saraje se je Abramu dobro godilo. Dobil je drobnico, govedo, osle, hlapce, dekle, oslice in kamele. Bog pa je prizadel faraona in njegovo hišo z več nadlogami, za katere je poskušal najti vzrok (). Ko je odkril, da je Saraja poročena ženska, je faraon zahteval, da Abram in njegova hiša odidejo takoj, skupaj z vsem premoženjem ().
Abram in Lot se ločita thumb|right|250px|Venčeslav Hollar: Upodobitev ločitve Abrahama in Lota Ko so se vrnili v Betel, na področje Aj, je Abramova in Lotova številna živina zavzela iste pašnike (»in Kanaanci in Perizejci so prebivali v deželi«). To je postalo problem za pastirje oboje živine. Spori med pastirji so postali tako napeti, da je Abram predlagal Lotu, da si izbere drugo področje; ali na levi [na severu] ali na desni [na jugu], da ne bo sporov med brati. Toda Lot si je izbral vzhodno področje – pokrajino ob Jordanu. Tam je bila zemlja dobro namakana, vse do Coara. Naselil se je v mestih vse do Sodome. Abram je odšel na jug do Hebrona in se ustalil pri Mamrejevih hrastih. Tam je zgradil oltar in častil Boga ().
Abram in Kedorlaómer thumb|175px|Dieric Bouts: Srečanje Abrahama in Melkizedeka (1464–1467) Med maščevanjem Sodome in Gomore Elamu () so Lota elamske vojaške sile zajele skupaj z vso njegovo hišo. Elamska vojska je zbirala vojni dobiček potem, ko je porazila vojsko sodomskega kralja (). Lot in njegova družina so tisti čas prebivali na obrobju Sodome, zaradi česa so bili lahek plen ().
Nekdo, ko je ušel zajetju, je prišel do Abrama in mu povedal, kaj se je zgodilo. Abraham je takoj zbral 318 izurjenih služabnikov. Abramove elitne sile so se usmerile proti severu, da bi poiskale elamsko vojsko, ki je že bila šibkejša zaradi bitke v Sidimski dolini. Ko so se pri Danu srečali, je Abram zasnoval bojni načrt. Svojo skupino je razdelil na več enot in izvedel nočni napad. Ne le, da so osvobodili zajete, Abramove enote so v Hobi, severno od Damaska, ujele in zasužnjile elamskega kralja Kedorlaómerja. Osvobodili so Lota, njegovo hišo in imetje ter obnovili vse dobrine iz Sodome, ki so jim bile odvzete ().
Po Ambramovi zmagoslavni vrnitvi se je z njim hotel srečati sodomski kralj v dolini Šavé (Kraljevi dolini). Salemski (Jeruzalemski) kralj Melkizedek, duhovnik Najvišjega Boga, je prinesel kruh in vino in ga blagoslovil. Abram je nato dal Melkizedeku desetino od vsega. Sodomski kralj je Abramu ponudil vse premoženje, če bi mu milostno vrnil njegove ljudi. Čeprav je Abram izpustil vse ujetnike, je zavrnil povračilo sodomskega kralja, razen deleža plena, ki je pripadal vojakom ().
thumb|left|200px|Julius Schnorr von Carolsfeld: Vizija Boga, ki Abramu pove, da bo njegovega rodu več kot zvez na nebu (Bible in pictures (1860)), lesorez
Abrahamska zaveza Abram je v videnju dobil Božjo besedo in ponovitev obljube o deželi in potomcih, ki jih bo nešteto kot zvezd. Abram in Bog sta sklenila zavezo in Bog je napovedal prihodnjo povezavo med Izraelom in Egiptom. Bog je Abrahamu opisal, katero ozemlje bodo zavzeli njegovi potomci: deželo, kjer sedaj prebivajo Kenéjci, Kenázovci, Kadmonéjci, Hetejci, Perizéjci, Rafájevci, Amoréjci, Kánaanci, Girgašéjci in Jebusejci ().
Abram in Hagara thumb|right|Abraham, Sarah and Hagara; ilustracija Svetega pisma iz leta 1897. Abram in Saraja sta poskušala ugotoviti, kako bo Abram postal oče mnogih narodov, saj sta že 10 let živela v Kanaanu in se iz Abramovega semena ni rodil nobeden otrok. Saraja mu je nato ponudila svojo egiptovsko služabnico, Hagaro, da bi morda lahko z njo imel otroka. Ko je Hagara ugotovila, da je noseča, je začela prezirati svojo gospodarico Sarajo. Nato je Saraja slabo ravnala s Hagaro, zato je slednja zbežala. Na poti je Božji angel govoril s Hagaro pri vodnjaku, ki stoji na poti v Šur. Rekel ji je, naj se vrne in da bo njen sin »pravi divji osel. Njegova roka bo proti vsem in roke vseh proti njemu; nasproti vsem svojim bratom se bo naselil.« Rekel ji je, naj svojega sina poimenuje Izmael. Hagara je nato klicala Boga, ki ji je govoril, El-roí (»Ali sem res tukaj videla tistega, ki me je videl?«). Od tega dne se vodnjak imenuje Beêr Laháj Roí. Storila je, kakor ji je bilo naročeno – vrnila se je k svoji gospodarici, da rodi otroka. Ko se je Izmael rodil, je bil Abram star 86 let ().
Abraham in Sara 13 let kasneje, ko je bil Abram star 99 let, je Bog določil njegovo novo ime: Abraham, oče množice narodov (). Abraham je nato prejel navodila za zavezo glede obrezovanja (). Obrezovanje je postalo nujni del velikega naroda; obvezovalo je vse moške; ne glede na to, ali so se v tej hiši rodili ali so bili kupljeni. Bog je določil tudi Sarajino novo ime – Sara, jo blagoslovil in rekel Abrahamu, da mu bo tudi po njej dal sina (). Toda Abraham se je zasmejal in si rekel: »Ali se bo stoletniku rodil sin? Ali bo devetdesetletna Sara rodila?« (). Takoj po srečanju z Bogom je obrezal vse osebe moškega spola v svoji hiši; dal je obrezati tudi sebe. Ob obrezi je bil star 99 let, Izmael pa 13 let ().
Abrahamovi trije obiskovalci thumb|right|300px|James Tissot: Abraham in trije angeli (akvarel, okrog 1896–1902) Nedolgo zatem, med dnevno vročino, je Abraham sedel pred vhodom v svojim šotorom pri Mamrejevih hrastih. Pogledal je navzgor in videl tri može. Tekel je k njim in se priklonil do tal, da bi jih pozdravil. Nato jim je ponudil vodo, da si umijejo noge, in hleb kruha. Sprejeli so ponudbo. Pohitel je v Sarin šotor, da bi naročil kolače, narejene iz boljše moke, in hlapcu naročil, naj pripravi izbrano tele. Ko je bilo vse pripravljeno, je vzel maslo, mleko in tele. Vse je položil prednje. Stal je poleg njih in počakal, da so pojedli ().
Eden od obiskovalcev mu je rekel, da bo ob letu, ko se vrne, Sara imela sina. Medtem je na šotorskem vhod Sara slišala, kar je bilo izrečeno in se je zasmejala, da naj bi v svoji starosti imela otroka. Obiskovalec je vprašal Abrahama, zakaj se Sara smeje, da bi imela otroka v svoji starosti, in da Bogu ni nič pretežko. Prestrašena Sara je zanikala smeh ().
Abrahamovo pogajanje thumb|left|198px|James Tissot: Abraham vidi Sodomo v plamenih (vodene barve, ok. 1896–1902) Po obedu so Abraham in trije obiskovalci odšli do vrha, od koder se je videlo do mest pokrajine, da bi razpravljali o usodi Sodome in Gomore zaradi njunih grehov, ki so bili tako veliki, da so Boga pripravili so ukrepanja. Abrahamov nečak je živel v Sodomi, zato je Bog razodel svoje načrte o obsodbi mest. Dva obiskovalca sta odšla proti Sodomi. Nato se je Abraham obrnil h Gospodu in se pogajal z njim (od 50 oseb na manj) – »če bo tukaj vsaj deset pravičnih, ali boš prizanesel mestu?« Zaradi desetih pravičnih je Bog obljubil, da bo prizanesel mestu.()
Ko sta obiskovalca prišla v Sodomo, da bi predstavila njuno sporočilo, sta hotela ostati na mestnem trgu. Abrahamov nečak Lot je vztrajal, da ta dva »moža« čez noč ostaneta v njegovi hiši. Zbor mož je stal pred Lotovim domom in zahteval, da privede gosta ven, da ju spoznajo. Lot je to zavrnil in zboru mož ponudil svoji deviški hčeri. To so zavrnili in hoteli vlomiti v Lotovo hišo, da bi zajeli gosta (). Ta sta Lotu potrdila, da ju je Gospod poslal uničit mesto, saj je vpitje zaradi pregreh, ki je prišlo do njega, prehudo ().
Naslednje jutro je Abraham stopil pred Gospoda. Pogledal je proti Sodomi in Gomori in videl, da v mestih na planoti ni bilo niti desetih pravičnih, saj sta goreli ().
Abraham in Abimeleh Abraham se je naselil med Kadešem in Šurjem, v deželi Filistejcev. Ko je živel v Gerarju, je trdil, da je Sara njegova sestra. Ko je to slišal kralj Abimeleh, jo je dal privesti k sebi. Bog je prišel k Abimelehu v sanjah in izjavil, da bo to, da si jo vzame, vodilo do smrti, saj je poročena. Abimeleh se je ni dotaknil, pač pa je preiskoval, ali bi pobil pravičen narod, posebno odkar je Abraham trdil, da sta s Saro sorojenca. V odgovor je Bog povedal Abimelehu, da je njegovo srce brez krivde in da zato živi. Če Abrahamu ne bo vrnil njegove žene, bo Bog zagotovo uničil Abimeleha in njegovo celotno družino. Abimeleh je bil obveščen, da je Abraham prerok, ki bo molil zanj ().
Naslednje jutro je Abimeleh s svojimi sanjami seznanil svoje služabnike in Abrahama vprašal, zakaj je prinesel takšno krivdo nad njegovo kraljestvo. Abraham je izjavil, da je menil, da se tukaj ne bojijo Boga in da bodo morda zaradi njegove žene ubili njega. Abraham se je branil, da to, kar je rekel, ni laž: »Ona je moja sestra, je hči mojega očeta, vendar ni hči moje matere, in tako je postala moja žena.« () Abimeleh jo je vrnil Abrahamu in mu dal ovce, volove in služabnike in dovoljenje, da se naseli kjerkoli na njegovi zemlji. Abrahamu je dal tisoč kosov srebra, ki naj služijo kot Sarino opravičenje pred vsemi ljudmi. Abraham je nato molil za Abimeleha in njegovo družino, saj je Bog storil, da so bile ženske neplodne, ker si je Abimelehu zahotelo Sare ().