300px|thumb|Galija v 1. stoletju pr. n. št. Tigurini (, ), eno od štirih plemen () keltskih Helvetov. Njihov poselitveni prostor je bila okolica Avenchesa v zahodni Švici.
Etimologija Ime Tigurini je keltskega izvora in pomeni 'gospodje' ali 'gospodarji' () oziroma 'gospod' ().
Zgodovina Tigurini so leta 109 pr. n. št. skupaj s Helveti prečkali Ren in napadli Galijo. Leta 107 pr. n. št. so se preselili na jug v rimsko regijo Provanso in pri Agenu porazili rimsko vojsko pod poveljstvom Lucija Kasija Longina. Po letu 103 pr. n. št. so se naselili v Jurskem pogorju severno od Ženevskega jezera.
Leta 58 pr. n. št. so se skupaj z drugimi helvetskimi plemeni nameravali preseliti na bogato ozemlje Santonov v jugozahodni Galiji. Cezarjeva rimska armada jih je prestregla in v bitkah pri Ararju in Bibrakti porazila in pobila 228.000 Tigurinov. Bitki sta bili uvod v galske vojne, ki so trajale od leta 58 do 49 pr. n. št..
Zapuščina Francoski teolog in reformator Jean Calvin je leta 1549 v Zürichu napisal Consensus Tigurinus (Tigurinski konsenz), s katerim je poslušal poenotiti doktrine protestantskih cerkva glede njihovih sakramentov.
V 17. stoletju je švicarski livar topov Jean-Jacques Keller, ki je bil v službi francoske krone, samega sebe imenoval Kelleri Tiguro, se pravi Keller Tigurin.
Sklici
Kategorija:Plemena v antični Galiji Kategorija:Helveti