Seznam madžarskih vladarjev

Seznam madžarskih vladarjev, vključuje ogrske velike kneze (895–1000), kralje (1000–1918) in regenta Miklósa Horthyja (1920–1944).

Kneževina Ogrska je bila ustanovljena okoli leta 895 po madžarski osvojitvi Karpatskega bazena v 9. stoletju. Kraljevina Ogrska je obstajalo od leta 1000/1001 s kronanjem kralja Štefana I. Dinastija Árpád, potomci velikega kneza Árpáda po moški liniji, je Ogrski vladala neprekinjeno od leta 895 do 1301. Krščanstvo kot državno vero Ogrske je sprejel kralj Štefan, kralji iz dinastije Árpád pa so uporabljali naziv "apostolski kralj". Dinastija Árpád je dala katoliški cerkvi več svetnikov in blaženih kot katera koli druga rodbina, zato je bila od 13. stoletja pogosto imenovana "Sorodstvo svetih kraljev". Árpádovci so štiristo let vladali Karpatskemu bazenu in s svojimi obsežnimi dinastičnimi povezavami vplivala na skoraj vso Evropo. Dinastija je po moški strani izumrla leta 1301 s smrtjo kralja Andreja III. Vsi naslednji ogrski kralji, z izjemo Matije Korvina, so bili kognatski potomci dinastije Árpád. Po prvi svetovni vojni se je kralj Karel IV. leta 1918 "odpovedal sodelovanju" v državnih zadevah, ni pa abdiciral. Ogrska je kot kraljevina obstajala tudi od leta 1920 do 1946, čeprav ni imela kralja.

Poglavarji pred osvojitvijo Panonske nižine Portret Ime Vladal od Vladal do Zakonec Komentar Levedi Levedias, Lebedias, Lebedi? 850 (?) hazarska princesapoglavar80pxÁlmošAlmoš, Almuš 850 895neznanokende ali gyula sin Ügyeka in Emeše80pxKursan Kücsid, Kusál, Cussan, Cusa? 904neznanokende ali gyula sin poglavarja Konda in brat poglavarja Kaplona; umorjen na banketu v Bratislavi leta Leta 904 ali 906

Vekiki knezi Dinastija Árpád Seznam vladarjev v prvi polovici 10. stoletja je pogosto sporen, saj je madžarski narod sestavljalo več plemen, ki so jih vodili različni voditelji. Najpogosteje predlagani so naslednji knezi:

Portret Ime Vladal od Vladal do Zakonec Komentar 80px center|20px Árpád ok. 895 ok. 907 Sin velikega kneza Álmoša; madžarska osvojitev Panonske nižine, 80px center|20px Zoltán ok. 907 ok. 947 Menumorutova hčerkaZnan tudi kot Zaltaš. Najmlajši sin velikega kneza Árpáda.80px center|20px Fajsz ok. 947ok. 955 Sin Jutoča/Jutaša, vnuk velikega kneza Árpáda. 80px center|20px Taksony ok. 955ok. 972"Kumanska gospa", hazarska, pečeneška ali bolgarska princesaSin velikega kneza Zoltána/Zaltaša.80px center|20px Géza ok. 972997Sarolt Transilvanska Adelajda Poljska (?)Sin velikega kneza Taksonyja.80px center|20px Štefan I. 9971000Gizela Bavarska 996Sveti Štefan. Zadnji ogrski veliki knez in prvi ogrski kralj. Premagal je rivalske madžarske poglavarje in uveljavil svojo zahtevo, da združi in vlada vsem deželam, v katerih prevladujejo madžarski gospodje.

Kralji Dinastija Árpád (1000-1301) Portret Ime Vladal od Vladal do Zakonec Komentar 80px center|20px Štefan I. 25. december 1000 15. avgust 1038 Gizela Bavarska Sin velikega kneza Géze. Prvi ogrski kralj, okronan 25. decembra 1000. Krščanstvo je postalo uradna vera Ogrskega kraljestva. 80px center|20px Peter Orseolo Prvičː 15. avgust 1038 september 1041 Judita Schweinfurtska Nečak Štefana I. in vnuk velikega kneza Géze.80px center|20px Samuel Aba september 1041 5. julij 1044 Hčerka velikega kneza Géze. Vodja plemena Kabarov. Svak Štefana I.80px center|20px Peter Orseolo Drugičː 1044 1046 Judita Schweinfurtska Po vrnitvi na prestol je bil kmalu odstavljen.80px center|20px Andrej I. september 1046 december 1060 Anastazija Kijevska Pravnuk velikega kneza Taksonyja. Sin Vazula, bratranca Štefana I. Po Vatovem uporu ponovno vzpostavil oblast Árpádov.80px center|20px Béla I. 6. december 1060 11. september 1063 Richeza Poljska Pravnuk velikega kneza Taksonyja. Sin Vazula, bratranca Štefana I., in mlajši brat Andreja I. 80px center|20px Solomon 11. september 1063 14. marec 1074 Judita Švabska Sin Andreja I.80px center|20px Géza I. 14. marec 1074 25. april 1077 Sofija Loonska Sinadena Bizantinska Sin Béle I.80px center|20px Ladislav I. 25. april 1077 29. julij 1095 Adelajda Rheinfeldenska Sin Béle I. in Richeze Poljske. Od leta 1091 do 1095 kralj Hrvaške.80px center|20px Koloman 29. julij 1095 3. februar 1116 Felicija Sicilska Eufemija KijevskaSin Géze I. in Sofije. Od leta 1097 do 1116 kralj Hrvaške. Hrvaška je vstopila v personalno unijo z Ogrsko (1102–1918).80px center|20px Štefan II. 3. februar 1116 11. marec 1131 hčerka Roberta I. Kapuanskega Adelajda RiedenburškaSin Kolomana in Felicije Sicilske.80px center|20px Béla II. Slepi 11. marec 1131 13. februar 1141 Jelena VukanovićVnuk Géze I. in bratranec Štefana II.80px center|20px Géza II. 13. februar 1141 31. maj 1162 Eufrozina Kijevska Sin Béle II. in Helene Srbske.80px center|20px Štefan III. 31. maj 1162 4. marec 1172 Neža Avstrijska Sin Géze II. in Eufrozine Kijevske.80px center|20px Ladislav II. 31. julij 1162 14. januar 1163 Judita Poljska Sin Béle II. in Helene Srbske. Uporniški protikralj in mlajši brat Géze II.80px center|20px Štefan IV. 27. januar 1163 11. april 1165 Marija Komnena Sin Béle II. in Helene Srbske. 80px center|20px Béla III. 4. marec 1172 23. april 1196 Neža Antioška Margareta Francoska Sin Géze II. in Eufrozine Kijevske. Nekdanji dedič Bizantinskega cesarstva.80px center|20px Emerik 23. april 1196 30. november 1204 Konstanca Aragonska Sin Béle III. in Neže Antioške.80px center|20px Ladislav III. 30. november 1204 7. maj 1205 Sin Emerika in Konstance Aragonske. Umrl kot otrok.80px center|20px Andrej II. 7. maj 1205 21. september 1235 Gertruda Meranijska Jolanda Courtenayska Emerikov brat.80px center|20px Béla IV. 21. september 1235 3. maj 1270 Marija Laskarina Sin Andreja II., "drugi ustanovitelj kraljestva" po prvi mogolski invanziji (1241–1242).80px center|20px Štefan V. 3. maj 1270 6. avgust 1272 Elizabeta Kumanska Sin Béle IV. in Marije Laskarine.80px center|20px Ladislav IV. 6. avgust 1272 10. julij 1290 Elizabeta Sicilska Sin Štefana V. Neuspešna mongolska invazija. Živel kot nomad med Kumani.80px center|20px Andrej III. 4. avgust 1290 14. januar 1301 Elizabeta Sicilska Vnuk Andreja. II, rojen v Benetkah. Zadnji vladar iz dinastije Árpád.

Kategorija:Madžarski vladarji

Přemyslidi (1301–1305) Portret Ime Vladal od Vladal do Zakonec Komentar80px center|20px Venčeslav 27. avgust 13019. oktober 1305 Viola TěšinskaČeški kralj, izvojen je bil tudi za ogrskega kralja, a ni bil vsesplošno priznan. Bil je pravnuk Béle IV. in vnuk Béle III. in odstopil v korist bavarskega vojvode Otona III.

Wittelsbachi (1305–1307) Portret Ime Vladal od Vladal do Zakonec Komentar80px center|20px Oton III. (Béla V.) 9. oktober 1305 1307 Katarina Habsburška Neža GlogavskaVnuk Béle IV. in bavarski vojvoda. Ni bil vsesplošno priznan kralj. V madžarskem zgodovinopisju je v medvladju 1301–1310 zapisan kot protikralj.

Anžujci (1308–1395) Portret Ime Vladal od Vladal do Zakonec Komentar 80px center|20px Karel I. 20. avgust 1310 16. julij 1342 Marija Galicijska Marija Bytomska Beatrice Luxembourška Elizabeta PoljskaPravnuk Štefana V. Ogrskega in začetnik ogrska Anžujske dinastije.80px center|20px Ludvik Veliki 16. julij 1342 11. september 1382 Marija Galicijska Marija Bytomska Beatrice Luxembourška Elizabeta PoljskaPrapravnuk Štefana V in drugi pravnuk Béle IV. in Jolande Poljske. Od leta 1370 do 1382 tudi kralj Poljske.80px center|20px Marija I. 10. september 1382 december 1385 Sigismund Luksemburški Prva ogrska kraljica.80px center|20px Karel II. 31. december 1385 24. februar 1386 Margareta Draška Prapravnuk Štefana V. in Marije Neapeljske. Od leta 1382 do 1386 kralj Neaplja.80px center|20px Marija I. 24. februar 1386 17. maj 1395 Sigismund Luksemburški Drugo vladanje.80px center|20px Ladislav 13. julij 1403 7. november 1403 Kostanca Chiaramonte Marija Lusignanska Marija Enghienska Protikralj, sin Karla II. Ogrskega in Margarete Draške. Od leta 1386 do 1414 kralj Neaplja.

Luksemburžani (1387–1437) Portret Ime Vladal od Vladal do Zakonec Komentar 80px center|20px Sigismund I. 31. marec 13879. december 1437 Marija Ogrska Barbara CeljskaMož Marije Ogrske. V letih 1410–1437 kralj Nemčije, 1419–1437 kralj Češke in 1433–1437 cesar Svetega rimskega cesarstva.

Habsburžani (1437–1457) Portret Ime Vladal od Vladal do Zakonec Komentar 80px center|20px Albert I. 18. december 1437 27. oktober 1439 Elizabeta Luksemburška Sin Alberta IV. Avstrijskega in Ivane Zofije Bavarske. Sigismundov svak in rimsko-nemški in češki kralj in avstrijski nadvojvoda. 80px center|20px Ladislav V. 15. maj 1440 23. november 1457 neporočen Rojen leta 1440 po očetovi smrti. Večino življenja je preživel v ujetništvu. Po Ladislavovem rojstvu je njegova mati prevzela kriono Svetega rimskega cesarstva in Ladislava kronala za kralja. Ogrski parlament je razglasil Ladislavovo kronanje za neveljavno in za kralja izvolil Vladislava I. Od leta 1453 do 1457 kralj Češke.

Jagelonci (1440–1444) Portret Ime Vladal od Vladal do Zakonec Komentar 80px center|20px Vladislav I. 15. maj 1440 10. november 1444 Elizabeta Luksemburška Sin Vladislava II. Poljskega in Zofije Halšanske. Kralj Poljske (1434–1444) in litovski veliki knez (1434–1444).

Hunyadiji (1458–1490) Portret Ime Vladal od Vladal do Zakonec Komentar 80px center|20px János Hunyadi 1446 1453 Elizabeta Szilágyi Vladal kot regent in dosegel velike vojaške uspehe v bojih z Osmani 80px center|20px Matija Korvin 24. januar 1458 6. april 1490 Elizabeta Celjska Katarina Podjebradska Beatrice Napleljska Kralj Češke (1469–1490), nadvojvoda Avstrije (1486–1490).

Jagelonci (1490–1526) Portret Ime Vladal od Vladal do Zakonec Komentar 80px center|30px Vladislav II. 15. julij 1490 13. maj 1516 Barbara Brandenburška Beatrice Neapeljska Ana Foix-Candalska Sin Kazimirja IV. Poljskega in Elizabete Avstrijske. Kralj Češke (1471–1516). 80px center|25px Ludvik II. 13. maj 1516 29. avgust 1526 Marija Avstrijska Kralj Češke (1516–1526).

Ogrski kralj Ludvik II. je umrl v bitki pri Mohaču leta 1526. Po njegovi smrti so si celotno kraljestvo lastili ogrska plemiška družina Zápolya in avstrijski Habsburžani. Ivan Zapolya je kot kralj vladal Vzhodnemu ogrskem kraljestvu, Habsburžani pa zahodnemu delu Ogrske.

Zapoljci (1526–1540) Portret Ime Vladal od Vladal do Zakonec Komentar 80px center|30px Ivan I. 10. november 1526 22. julij 1540 Izabela Jagelo Sin ogrskega palatina Štefana Zapolya. Pretendent na prestol s podporo ogrskega plemstva in kasneje Sulejmana I.

Habsburžani (1526–1564) Portret Ime Vladal od Vladal do Zakonec Komentar 80px center|30px Ferdinand I. 16. december 1526 25. julij 1564 Ana Jagelo Ogrski prestol je zahteval na podlagi sporazuma med Jagelonci in Habsburžani.

Zapoljci (1540–1570) Portret Ime Vladal od Vladal do Zakonec Komentar 80px center|30px Ivan II. Prvič: 13. september 1540 Drugič: 25. november 1556 Prvič: 19. julij 1551 Drugič: 16. avgust 1570 neporočen Sin Ivana Zapolja. Leta 1570 se je odpovedal prestolu v korist Maksimilijana II.

Habsburžani so večkrat poskušali dobiti celotno Ogrsko pod svojo oblast, vendar jim je Osmansko cesarstvo to preprečilo s podporo Vzhodnemu Ogrskemu kraljestvu. Kralj Ivan Zapolja je leta 1540 umrl in habsburške sile so naslednje leto oblegale Budim. Osmanski sultan Sulejman I. je porazil Habsburžane, zasedel Budim in cel osrednji in južni del Ogrske je prišel pod osmansko oblast. Ogrska je bila razdeljana na tri dele. Severozahodni rob kraljestva je ostal neosvojen in je Habsburžane priznaval za ogrske kralje. Imenoval se je Kraljevina Ogrska. Vzhodno Ogrsko kraljestvo je bilo predhodnica Kneževine Transilvanije, ustanovljene s Speyerskim sporazumom leta 1570. Kralj Vzhodne Ogrske je postal transilvanski knez. Kneževina Transilvanija je bila napol neodvisna država in vazalna država Osmanskega cesarstva. V smislu javnega prava je bila še naprej del Ogrskega kraljestva. Posesti Ivana II. Zapolja so pripade Kroni svetega Štefana in bile simbol obstanka ogrske državnosti.

Bethleni (1620–1621)