thumb|200px|Krik, Edvard Munch, 1893. thumb|200px|Strah, slikarstvo Maria Jakunčikova, (1893-1895). Malo čustev ima takšen vpliv na naše obnašanje in počutje kot strahMusek, J. (2005). Strah in anksioznost. V: J. Musek (ur.), Predmet, metode in področja psihologije (str. 144-145). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo.. Je osnovni mehanizem za preživetje, ki se sproži kot odgovor na določene dražljaje, kot so bolečina ali nevarnost. Je sposobnost prepoznavanja nevarnosti in vodi k potrebi po soočenju z nevarnostjo ali begu pred njo (temu rečemo odziv boj ali beg). V izrednih primerih doživljanja strahu (groza) je možen odziv tudi otrpnitev telesa (nepremičnost). Seveda se nam strahu kot takega ni potrebno učiti, to čustvo nam je vrojeno. Najbolj učinkovito se nalezemo strahu s posnemanjem in opazovanjem obnašanja drugih. Je emocionalna osnova tesnobe, anksioznosti, ki je skupni imenovalec vseh čustvenih in tudi razpoloženjskih motenj in je tudi sestavni del temeljne osebnostne dimenzije, nevroticizma.
Problem človeka je, da ne reagira s strahom in tesnobo le na dejanske nevarnosti, ampak na pričakovane in namišljene nevarnosti in neugodnosti, tudi takšne, ki se morda nikoli ne bodo zgodile . Pomembno je tudi, da razlikujemo med strahom in tesnobnostjo. Strah je pogosto povezan z določenimi vedenji bega in izogibanja, tesnobnost pa je posledica groženj, ki jih občutimo kot neizogibne in za katere se nam zdi, da jih ne moremo nadzirati. Strah se skoraj vedno nanaša na prihodnje dogodke, kot so poslabšanje trenutne situacije, ali pa nadaljevanje nevzdržne situacije. Strah je lahko tudi takojšnji odziv na trenutno dogajanje. Vsi ljudje imamo instinktiven odziv na potencialno nevarnost, ki je zelo pomemben za preživetje vrste. Razlikovati pa moramo tudi med normativnim strahom in fobijami. Veliko ljudi se npr. boji višine, a jih ta strah ne ovira v normalnem funkcioniranju. Šele ko ta strah postane tako intenziven, da človeka onemogoča v aktivnostih, ki jih je prej normalno opravljal, lahko govorimo o fobiji. Med najpogostejše strahove in fobije spadajo strah pred luknjami, aerofobija (strah pred letenjem), misofobija (strah pred bakterijami), klavstrofobija, astrafobija, strah pred psi, strah pred odprtimi prostori, strah pred višino, strah pred kačami in strah pred pajki.
Pridobitev strahu Za emocionalne procese je značilno, da so delno prirojeni in delno naučeni. Večina strahov je naučeno vedenjeMarjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2009). Razvojna psihologija (str. 232 - 255).Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. Pri tem sodelujejo različne vrste učenja. S fiziološkimi reakcijami je najbolj neposredno povezano klasično in instrumentalno pogojevanje. Vendar pa emocionalno učenje vključuje tudi vrste učenja, ki niso neposredno povezane s fiziološkimi reakcijami Lamovec, T. (1984). Emocije. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo. Taki obliki sta učenje s posnemanjem in verbalno učenje, ki vključujeta mišljenje, na učenje pa vplivata predvsem preko kognitivnih procesov.Po RachmanuRachman, S. (1976). The conditioning theory of fear-acquisition: a critical examination. Behaviour research and therapy, 15(5), 375-387. lahko strah pridobimo na tri načine: neposredno s pogojevanjem in posredno z opazovanjem (ang. vicarious or observational learning) oziroma s posredovanjem neke verbalne informacije (ang. verbal threat information). Torej se lahko strahu naučimo tudi, ko ni neposrednega kontakta z dražljajem. To nam pove dejstvo, da ljudje poročajo o strahu pred objekti, s katerimi niso bili v stiku, in pred situacijami, ki jih niso doživeli. Različni tipi informacij vplivajo na prepričanja o strahu. Negativna informacija lahko vpliva na porast strahu, pozitivna pa prepričanje o njem nekoliko zmanjša. Pri otrocih je pomembno, katera oseba preda informacijo. Odrasla oseba učinkoviteje preda informacijo o strahu na otroka kot njegov vrstnikField, A. P., Argyris, N. G. in Knowles. (2001). Who's afraid of the big bad wolf: a prospective paradigm to test Rachman's indirect pathways in children. Behaviour research and therapy, 39(11), 1259-1276.. Poleg tega verbalna informacija o strahu vpliva tudi na približevanje (v primeru pozitivne informacije) oziroma izogibanje (v primeru negativne informacije) do nekega objektaField, A.P. in Lawson, J. (2003). Fear information and the development of fears during childhood: effects on implicit fear responses and behavioural avoidance. Behaviour research and therapy, 41(11), 1277-1293.
Modelno učenje strahu Mnogo psihologov je že raziskovalo, kako razvijemo strah do nekega predmeta ali pojava. V eni izmed mnogih raziskav so ugotovili, da se otroci fobij in ostalih strahov učijo z modelnim učenjem. Pri tem imajo na otroke zelo velik vpliv odzivi staršev. V zgodnjem otroštvu je priložnosti za posredno učenje od njih ogromno, saj otroci velik del časa preživijo doma. Še posebej pomembno vlogo igra vpliv mame. Dunne in Askew (2013) Dunne, G. in Askew, C. (2013). Vicarious learning and unlearning of fear in childhood via mother and stranger models. Emotion, 13(5), 974-980. sta primerjala otrokove občutke strahu in izogibajoče vedenje do neznanih živali po pozitivnem in negativnem (boječem) vzoru mater in tujih oseb. Raziskavo sta izvedla tako, da sta otrokom pokazala slike prestrašenih ali veselih obrazov (mama ali tujec) skupaj s slikami otrokom neznanih živali. Ugotovila sta, da je otrokov strah narasel potem, ko so videli živali v paru z boječim obrazom in upadel potem, ko so jih videli v paru z veselim obrazom; otrokovo povečanje ali zmanjšanje strahu se je vrnilo na prvotno raven s procesom odvajanja strahu (ang. counterconditioning) – negativne emocije so bile nadomeščene z bolj prijetnimi, pozitivnimi. Poleg tega je izogibajoče vedenje naraslo do živali v paru z boječim izrazom; učinki so bili podobni pri materah in tujcih – tip modela ni vplival na spremembe. Razlog je verjetno v tem, da so bili v tem primeru otroci starejši in že navajeni sprejemati informacije o vedenju s stani oseb, ki niso del družine. Vpliv matere na modelno učenje strahu do živali je največji, ko je otok star od 12 do 21 mesecev, nato se ta vpliv manjša. Študija je prav tako dokazala, da lahko naučene občutke strahu obrnemo z uporabo nasprotnega postopka, in sicer, da otrokom, ki so sprva videli kombinacijo živali in boječega izraza, pokažemo žival skupaj z veselim obrazom. To je bilo izvedeno z materami in tujimi osebami in opaziti ni bilo nobenih razlik, kar nasprotuje pričakovanjem, da bo strah, pridobljen preko matere, težje odpraviti s tujim modelom in je zanimivo zato, ker nakazuje, da pravočasen pozitiven vzor s strani kogarkoli, odstrani posredno naučene občutke strahu v tej starostni skupini. To je pomembna informacija za starše in vse tiste, ki delajo s šolskimi otroki, ker implicira, da lahko potencialno preprečijo ali odpravijo pridobljen strah.
Pogojevanje strahu
Opredelitve in pojmi
Pogojevanje strahu je vedenjska paradigma, kjer se organizem nauči bati pogojnega dražljaja, povezanega z averzivnimi dogodki. Brezpogojni dražljaj je dražljaj, ki brezpogojno, naravno in avtomatsko sproži vedenjski odziv. Pogojni dražljaj je sprva nevtralen dražljaj, vendar z rednim združevanjem z brezpogojnim dražljajem sproži enak vedenjski odziv kot brezpogojni dražljaj. Pogojni odziv je vedenjski odziv, izzvan s strani pogojnega dražljaja po pogojevanju. Reprezentacije so predstave ali spomini senzoričnih atributov pogojnih ali brezpogojnih dražljajev.
Na osnovi korenitih sprememb v vedenju v odgovor na pogojni dražljaj, velja, da se pogojni dražljaj med pogojevanjem na nekaj asociiraRescorla, R.A. and Heth, C.D. (1975) Reinstatement of fear to an extinguished conditioned stimulus. J. Exp. Psychol. Anim. Behav. Process 1, 88–96Myers, K.M. and Davis, M. (2002) Behavioral and neural analysis of extinction. Neuron 36, 567–584, vendar ostaja narava tistega nečesa kontroverzna. Mišljeno je, da se pojavi asociacija med reprezentacijami pogojnega in brezpogojnega dražljaja, ki sta definirana z njuno senzorično vsebino in izomorfizmom dražljajev iz okoljaDelamater, A.R. (2004) Experimental extinction in Pavlovian conditioning: behavioural and neuroscience perspectives. Q. J. Exp. Psychol. B. 57, 97–132Debiec, J. et al. (2010) The amygdala encodes specific sensory features of an aversive reinforcer. Nat. Neurosci. 13, 536–537Rescorla, R.A. and Cunningham, C.L. (1978) Within-compound flavor associations. J. Exp. Psychol. Anim. Behav. Process 4, 267–275Gallistel, C.R. (1990) Representations in animal cognition: an introduction. Cognition 37, 1–22Blundell, P. et al. (2001) Lesions of the basolateral amygdala disrupt selective aspects of reinforcer representation in rats. J. Neurosci. 21, 9018–9026. V nekaterih modelih termin asociacija opisuje vez, ki povezuje reprezentacije pogojnega in brezpogojnega dražljaja v možganihBouton, M.E. (1993) Context, time, and memory retrieval in the interference paradigms of Pavlovian learning. Psychol. Bull. 114, 80–99. Torej, pogojni dražljaj aktivira reprezentacijo pogojnega dražljaja, ki prek vzdražnih asociacij sproži reprezentacije brezpogojnega dražljaja, ta pa nato izzove pogojni odziv. Namesto vezi šteje konvergenčni model asociacije kot mesta prekrivanja med reprezentacijami pogojnega in brezpogojnega dražljaja znotraj bazolateralne amigdale.Maren, S. and Quirk, G.J. (2004) Neuronal signalling of fear memory. Nat. Rev. Neurosci. 5, 844–852
Te tradicionalne teorije dominirajo temu področju kljub pomanjkanju neposrednih dokazov za kodiranje reprezentacij brezpogojnega dražljaja. Pojem reprezentacij brezpogojnega dražljaja se dodatno zaplete zlasti pri enkratnem pogojevanju zaradi dejstev, kot so: 1) pogojevanje pogosto obsega le kratek brezpogojni dražljaj, ki lahko ni zadosten za oblikovanje trajnih reprezentacij brezpogojnega dražljaja; 2) pogojni odziv zamrzuje vedenje, čeprav se pričakuje, da bi neposredna aktivacija reprezentacij brezpogojnega dražljaja sprožila pogojni odziv, ki je podoben brezpogojnemu odzivu; 3) strah je lahko pridobljen tudi med odsotnostjo brezpogojnega dražljaja, ali prek pogojevanja drugega redaFalls, W.A. (1998) Extinction: a review of theory and the evidence suggesting that memories are not erased with nonreinforcement. In Learning and Behavior Therapy (O’Donohue, W.T., ed.), pp. 205–229, Pearson Higher Education ali posredovanjem verbalne informacije ali z opazovanjem.Olsson, A. and Phelps, E.A. (2007) Social learning of fear. Nat. Neurosci. 10, 1095–1102LeDoux, J.E. (2000) Emotion circuits in the brain. Annu. Rev. Neurosci. 23, 155–184 Ta opažanja predlagajo, da nastanek reprezentacij brezpogojnega dražljaja ni ključen za pogojevanje strahu, kar pušča odprto vprašanje, kaj je tisto, kar asociira s pogojnim dražljajem.Tronson, N. C., Corcoran, K. A., Jovasevic, V. in Radulovic, J. (2012). Fear conditioning and extinction: emotional states encoded by distinctsignaling pathways. CellPRESS, 35(3), 145–155
Strah pred uspehom