Trilogija Millennium

thumb|right|200px|Naslovnica prvega dela trilogije v švedščini Trilogija MillenniumPoimenovanje nima neposredne zveze s "tisočletjem", kar je pomen tujke, ampak se nanaša na fiktivno družbeno kritično revijo Millennium. V uredništvu revije dela nekaj junakov trilogije. je zaporedje treh detektivskih romanov švedskega pisatelja, novinarja in aktivista Stiega Larssona. Romani so izšli po smrti avtorja (2004), zaporedno v letih 2005, 2006 in 2007.

Trilogijo sestavljajo napeti detektivski romani, vsi so po dvakrata prevedeni v slovenščino: Moški, ki sovražijo ženske (prvotni naslov), sedaj pogosteje prevajano z naslovom: Dekle z zmajskim tatujem (v švedščini vedno prvotni naslov Män som hatar kvinnor, 2005),Prevoda: Prešernova družba, 2008, ISBN 978-961-6512-83-1 in, pod drugim naslovom Učila, 2010 Dekle, ki se je igralo z ognjem (Flickan som lekte med elden, 2006) Prevoda: Prešernova družba, 2010, ISBN 978-961-6512-99-2 in Učila, 2010 Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo (Luftslottet som sprängdes dobesedno: Grad v oblakih je razneslo, 2007) Prevoda: Prešernova družba, 2011, ISBN 978-961-6831-05-5 in Učila, 2011.

Trilogijo povezujeta predvsem glavna junaka: Lisbeth Salander in Mikael Blomkvist. Lisbeth Salander je talentirana 25-letna ženska, ki sta jo zaznamovala kruto otroštvo in mladost. Mikael Blomkvist je 42-letni raziskovalni novinar in urednik pri reviji Millennium. Družbeno-kritična publicistika je eno izmed glavnih orodij končnih razrešitev kriminalnih dejanj.

S trilogijo se ukvarjajo poleg kritikov tudi družboslovci, zlasti sociologi, psihologi in teologi. Največ zanimanja posvečajo liku Lisbeth Salander in ocenam njenih dejanj. Ravno to je verjetno želel avtor, ki se opredeljuje za feminista: spodbuditi zanimanje za tvegani položaj žensk v sodobni družbi, zlasti tistih, ki se zaradi različnih vzrokov znajdejo izven glavnega toka družbe. Trilogija Millennium je postala kultna umetnina s številnimi privrženci, zaradi kakovosti romanov in filmov kot napetih detektivk, pa tudi zaradi napredne in aktualne družbene naravnanosti.

Po romanih iz Trilogije so bili posneti trije filmi na Švedskem (leta 2009), po prvem romanu pa ameriška predelava (leta 2011).

S Trilogijo Millennium je Larsson leta postal 2008 drugi najbolj prodajani avtor na svetu, za Khaledom HuseinijemKsenija P. Hahonina: Najbolj brani avtorji v letu 2008, Mladina, 18. 1. 2009, vpogledano 2013.01.07. Do decembra 2011 je bilo prodano 65 milijonov izvodov knjig iz Trilogije . Zadnji del Trilogije Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo je bila najbolj prodajana knjiga v ZDA v letu 2010 .

Amazon.com je avgusta 2010 objavil, da je Dekle z zmajskim tatujem postal prva e-knjiga z več kot milijon prodanimi izvodi.

Iskanje v Google po ključu »"Stieg Larsson" Millennium« dâ samo v latinični verziji skoraj 3 milijone zadetkov (januar 2013), v cirilični verziji pа še 400.000 zadetkov Del plazu časopisnih člankov je sprožil spor za dediščino med sorodniki avtorja in njegovo življenjsko družico Evo Gabrielsson..

Trilogija Millennium Zaradi nenadne zgodnje smrti avtorja je serija knjig, ki bi morda končno obsegala celo deset knjig, ostala pri trilogiji. Trilogija Millennium je bila - po besedah nekaterih njegovih znancev - zamišljena kot serija desetih romanov, Larsson pa naj bi pred smrtjo začel ne le četrtega, ampak tudi peti del. Življenjska družica Stiega Larssona, Eva Gabrielsson, trdi, da ima v posesti okoli 200 strani četrtega romana in zametke petega Ana Jurc: Dekle, ki je prevzelo štafeto Stiega Larssona, MMC RTV SLO, 23. januar 2011, vpogledano 2013-01-03.

Avtorjevo ponudbo za objavo je nekaj založb odklonilo, ker je bil kot pisec detektivk povsem neznan. Trilogijo je objavila založba Nordstedts. Romani so takoj dosegli izjemen prodajni uspeh. Z objavo trilogije je Larsson postal leta 2008 drugi najbolj prodajani avtor na svetu, za Khaledom Huseinijem. Do decembra 2011 je bilo prodano 65 milijonov izvodov knjig iz Trilogije . Zadnji del Trilogije Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo je bila najbolj prodajana knjiga v ZDA v letu 2010 .

Zgodba Zgodbo uokvirjata dve lupini: življenjska usoda 25-letne Lisbeth Salander, katere oče je nekdanji ruski špijon Zalačenko, in razmerje med glavnima junakoma, 42-letnim novinarjem Mikaelom Blomkvistom in Salanderjevo. Gibalna sila romanov so osebnostne lastnosti glavnih junakov, ki se posamič in skupaj soočata s kriminalnimi dejanji posameznikov in organizacij. Okvir zgodbe so razmere na Švedskem, ki se ne razlikujejo dosti od razmer v drugih razvitih državah Zahoda.

Dogajanje prvega dela Trilogije je postavljeno v severno obmorsko pokrajino avtorjevega otroštva. Drugi in tretji del trilogije se dogajata pretežno v StockholmuTuristične agencije že ponujajo krožne oglede mesta pod naslovom: Po krajih trilogije Millennium in okolici.

Prvi del Trilogije ima nastavke za nadaljnji razvoj, vendar je dovolj zaokrožen. Drugi in tretji del sta zelo povezana in ju nujno obravnavati skupaj. V prvem delu Lisbeth pomaga Mikaelu razrešiti dve nalogi in mu neposredno reši življenje. V naslednjih dveh delih se razreši spletka, ki je zagrenila Lisbethino življenje. Lisbeth se bojuje za življenje: prostost in priznanje človeškega dostojanstva in s pomočjo Mikaela in drugih zmaga.

Moški, ki sovražijo ženske oziroma Dekle z zmajskim tatujem

V prvem delu se prepletajo tri kriminalne niti: novinarsko razkritje Mikaela Blomkvista o prevarah industrialca Wennerströma, institucionalno nasilje nad Lisbeth Salander in zgodba o izginotju Harriet, pranečakinje industrialca Henrika Vangerja v letu 1966, 40 let pred dogajanjem v romanu.

Mikael je reviji Millennium objavil zgodbo o Wennerströmovih prevarah, a se izkaže, da podatki o tem niso dovolj trdni. Mikael je za klevetanje obsojen na denarno kazen in trimesečno zaporno kazen. Ker obsodba meče slabo luč na revijo, Mikael da odpoved. V teh okoliščinah sprejme ponudbo Henrika Vangerja, da še enkrat razišče izginotje ljubljene pranečakinje Harriet.

Lisbeth Salander občasno dela za varnostno-detektivsko podjetje Milton Security. Med drugim opravi tudi preverjanje Mikaela Blomkvista po naročilu Henrika Vangerja, kar je njen prvi stik z Mikaelom. Kasneje Mikael zahteva pomoč pri raziskavi o Harriet. Kot pomočnico mu najamejo Salanderjevo. Lisbeth uspešno uporablja svoje računalniške sposobnosti; med drugim je v zadevnih krogih spoštovana kot odlična hekerka.

Raziskovalca se srečata s številčno družino lastnikov korporacije Vanger, med katerimi je več čudakov, večina pa je med sabo v sporih. Več članov družine je bilo povezanih s švedskimi nacisti, ki so bili zelo vplivni v času Hitlerjeve vladavine in 2. svetovne vojne, njihovi nasledniki neo-nacisti pa so še vedno prisotni v švedski družbi.

Mikael in Lisbeth naletita na sled (judovska imena in citate iz Stare zaveze, knjige o kaznovanju, Leviticus), ki jih vodi k seriji obrednih umorov. Umore jima uspe povezati z gibanjem dveh članov družine Vanger: nacista Gottfrieda in njegovega sina Martina, pranečaka sedanjega staroste družine Henrika Vangerja in brata izginule Harriet. Mikael in Lisbeth se med sodelovanjem zbližata, tudi intimno. Vendar Lisbeth ostaja zaprta vase; ne upa si priznati in izraziti svoje ljubezni do Mikaela.

V razvezi zgodbe se izkaže, da je Harriet ušla od doma zaradi spolnega nasilja očeta in brata. Oče Gottfried je sadistično, s potvorjenim sklicevanjem na biblijske zapovedi o kaznih nad grešnimi ženskami izbiral žrtve s starozaveznimi (judovskimi) imeni in nekaznovano moril do svoje smrti. Nasledil ga je sin Martin, le da je trupla svojih številnih žrtev, največkrat priseljenk, utapljal.

Morilec preseneti Mikaela in se pripravlja, da ga ubije v svoji skrivni kleti za mučenje in morijo. Zadnji hip Lisbeth reši Mikaela pred gotovo smrtjo, morilec pa se med begom zapelje v smrt.

Dve obrobni zgodbi sta pomembna za kasnejši potek Trilogije. Lisbeth se sooči z nasiljem svojega uradnega skrbnika, advokata Bjurmana. Lisbeth je zaradi mladostnih travm in psihiatrične obdelave uradno opravilno nesposobna. Bjurman izrabi svojo pravno oblast in Lisbeth spolno zlorabi, ob drugem srečanju pa izjemno grobo posili. Nepričakovano grobo posilstvo je Lisbeth posnela s skrito kamero. Ob naslednjem stiku je Lisbeth izvedla podobno nasilje nad svojim mučiteljem in mu na prsi vtetovirala napis "Sem svinja in posiljevalec". Pod grožnjo objave posnetega posilstva in fizično grožnjo Lisbeth dobi polno oblast nad Bjurmanom.

V drugi okvirni zgodbi Lisbeth pomaga Mikaelu dokončno razkrinkati Wennerströma. S pomočjo Lisbethinih hekerskih spletnih raziskav Mikael napiše uničujoč članek o kriminalnih poslih tajkuna v revijo Millennium. Lisbeth odkrije Wennerströmov bančni račun na Kajmanskih otokih in ga z inkognito obiskom zuriških bank izprazni. Prisvoji si več kot tri milijarde švedskih kron (okoli 350 milijonov evrov). Obubožanega Wennerströma ubijejo njegovi kriminalni pajdaši. Lisbeth denar dobro naloži in ima materialno zagotovljeno prihodnost.

Dekle, ki se je igralo z ognjem

Zaplet sproži umor Lisbethinega skrbnika Bjurmana ter dveh mladih raziskovalcev, Mie Johansson in Daga Svenssona. Dag ponudi reviji Millennium rezultate svojih in Miinih raziskav kriminalnih poslov z belim blagom - zasužnjenimi tujkami. Policija odkrije prstne odtise Salanderjeve na morilskem orodju, Bjurmanovi pištoli. Lisbeth se mora skrivati, Mikael pa prične raziskavo vseh okoliščin umorov. Naletijo na ime kriminalca »Zala«, dejansko je to Alexander Zalachenko (Zalačenko). Zalačenko je nekdanji sovjetski vohun in morilec, ki se je v času hladne vojne prodal švedski tajni službi. Ta je od njega pridobila dragocene vohunske podatke, zagotavljala pa mu je polno pokritje in novo identiteto. Zalačenko se je ukvarjal s številnimi nezakonitimi posli. Ključna opora mu je bil sin, Lisbethin nemški polbrat, velikan Ronald Niedermann. Tajno operacijo okoli Zalačenka je v švedski varnostni službi opravljala globoko konspirirana skupina, "Sekcija", ki je tekom let povsem ušla izpod nadzora.

Lisbethin oče Zalačenko je njeno mati pretepal in posiljeval pred očmi dveh hčera. Lisbeth je pri 12 letih po takem dogodku, ko je zaradi poboja njena mati postala invalid, polila Zalačenka z bencinom in zažgala. Zalačenko je preživel, s poškodbami glave in nog, Lisbeth pa so spravili v psihiatrično bolnišnico, med drugim tudi zato, da so se rešili nevarne priče. Sekcija je s svojo avtoriteto državne varnosti Lisbeth predala v roke izprijenemu psihiatru, šefu bolnice, doktorju Petru Teleborianu. Ta je v dogovoru s Sekcijo potvarjal zdravniške izvide, Lisbeth pa je mučil s skoraj neprestanim privezovanjem na posteljo. Lisbeth je po vseh razočaranjih v stikih z uradnimi osebami, policijo, socialnim skrbstvom in psihiatri, povsem prekinila komunikacijo z njimi. Na vsako vprašanje je odgovarjala z molkom.

Lisbeth se odloči pokončati Zalačenka. Izsledi ga na jugu Švedske, deloma s pomočjo Mikaela. Vendar je Zalačenkova posest varovana; Lisbeth pričakata Zalačenko in Niedermann in jo ujameta. Nameravata jo ubiti in zakopati. V obupnem poskusu Lisbeth zbeži, a jo dosežejo streli iz malokalibrske pištole. Še živo jo zakopljeta. Z nadnaravno žilavostjo se Lisbeth izkoplje iz plitkega groba. Uspe ji hudo raniti Zalačenka in s svojim zombijskim pojavom preplašiti Niedermanna. Končno na kraj dogodkov prispe Mikael Blomkvist, ki pokliče policijo in reševalce. Vendar je čudežno preživela Lisbeth zdaj v rokah oblasti, sedaj še pod sumom napada na Zalačenka z naklepom umora.

Mikael je toliko napredoval pri raziskavi Sekcije, da se je zadeve lotila policija v tajni policijski operaciji, saj je sekcija skrita globoko znotraj državne varnostne službe.

Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo