Generalni faktor osebnosti predstavlja mero splošne osebnostne prilagojenosti Musek, J. (2010a). Psihologija življenja. Inštitut za psihologijo osebnosti: Ljubljana. Veliki eden Znanstveno raziskovanje strukture osebnosti, na področju kognitivne domene osebnosti, natančneje na področju kognitivnih sposobnosti z odkritjem generalnega faktorja inteligentnosti ali g-faktorja, se je začelo pred več kot sto leti. Šele desetletje zatem so se začeli oblikovati tudi številni hierarhični modeli osebnostne strukture na področju osebnostnih lastnosti in drugih konativnih spremenljivk osebnosti. Lahko trdimo, da do nedavnega ni bilo pravega hierarhičnega modela na področju konativnega prostora osebnosti. Do vidnih sprememb je prišlo s študijo, ki je prva spregovorila o obstoju generalnega faktorja osebnosti tudi v okviru petfaktorskega modela. Musek, J. (2011b). Veliki faktor osebnosti. Anthropos, 3-4(223-224), 131-152.
Musek (2007, v Veselka, Just, Lang, Johnson in Vernon, 2012) je tako pridobil en faktor osebnosti iz potez »Velikih pet« in ugotovil, da ta faktor predstavlja 60% izvorne variance. Musek je tudi prvi, ki je definiral kaj pravzaprav pomeni »Veliki eden«. Tako je generalni faktor osebnosti- GFO opisal kot super faktor, ki predstavlja individualne razlike v socialni zaželenosti, emocionalnosti, motivaciji, dobrem počutju, zadovoljstvo z življenjem in samospoštovanju Veselka, L., Just, C., Lang, L.K., Johnson, M.A. in Vernon, A.P. (2012). The General Factor of Personality: A critical test. Personality and Individual Differences, 52(3), 261-264 Kljub temu pa lahko tudi omenimo, da je bil ravno Sir Francis Galton (1822-1911) tisti, ki je do neke mere prvi opisal generalni faktor osebnosti Rushton, J.P. (2012). The General Factor of Peronality: A reply to Muncer. Personality and Individual Differences, 52(2), 236-239 V zadnjem času se je nakopičilo vse več pomembnega in dokazanega gradiva, ki kaže na obstoj generalnega faktorja osebnosti Rushton, J.P. in Irwing, P.(2009). A general factor of personality in the Comrey Personality SCales, The Minnesota Multiphasic Personality inventory-2, and the Multicultural Personality Questionnaire. Personality and Individual Differences, 46(4), 437-442
Musek poudarja pomembnost GFO, ki naj bi bil resničen konstrukt z globokimi biološkimi koreninami; tako razvojnimi, genetskimi kot nevrofiziološkimi. Interpretacije GFO lahko v grobem razdelimo v dve skupini; »nesubstancialne« in »substancialne«. Musek, J. (2011b). Veliki faktor osebnosti. Anthropos, 3-4(223-224), 131-152 Psihološko vsebino GFO lahko definiramo kot visoko nasproti nizki emocionalni stabilnosti (narobe obrnjenemu nevroticizmu), prijetnosti, vestnosti, ekstravertnosti in odprtosti. V tem pogledu si lahko GFO predstavljamo kot bipolarni konstrukt, ki povezuje emocionalno stabilnost, prijetnost, vestnost, ekstravertnost in odprtost na eni strani nasproti nevroticizmu, neprijetnosti, nevestnosti, introvertnosti in zaprtosti na drugi strani. Prav tako lahko trdimo, da GFO integrira socialno zaželene vidike petih velikih in se povezuje s stopnjo socialne zaželenosti in prilagojenosti. Tako kot Musek Musek, J. (2007). A general factor of personality: Evidence for the Big one in the five-factor model. Journal of Research in Personality, 41(6), 1212-1233., so tudi Rushton idr. (2008, v Musek, 2010a)Musek, J. (2010a). Psihologija življenja. Inštitut za psihologijo osebnosti: Ljubljana in nekateri drugi raziskovalci (Lachman idr., 2008, v Musek, 2010a)Musek, J. (2010a). Psihologija življenja. Inštitut za psihologijo osebnosti: Ljubljana potrdil obstoj GFO. Prišli pa so tudi do ugotovitev, da se GFO oblikuje zgodaj v življenju in je približno 50 odstotno pod vplivom neaditivnega (dominantnega) genetskega dedovanja in 50 odstotno pod vplivom individualnega, nedeljenega okoljskega delovanja. Ker je vseh pet velikih dokazano dedljivih, nedvomno drži, da bo njihov skupni imenovalec GFO, prav tako dedljiv oziroma še bolj. Tako lahko slednjega razumemo kot izid evolucijskih procesov, ki povzročajo kovariacijo med osebnostnimi potezami in njihovimi genetskimi in nevrofiziološkimi temelji Erdle, S., Irwing, P., Rushton, J.P. in Park, J. (2010). The General Factor of Peronality and its relation to Self-Esteem in 628,640 Internet respondents. Personality and Individual Differences,48(3), 343-346 Tudi Amigo, Caselles in Mico Amigo, A., Caselles, A. in Mico, C. (2010). General Factor of Personalit Questionnaire (GFPQ): Only one Factor to Understand Personality? The Spanish Journal of Psychology, 13(1), 5-17. so v svoji študiji prišlo do potrdilnih rezultatov obstoja generalnega faktorja osebnosti in pravijo da z GFO lahko opišemo celotno osebnost človeka. V nadaljevanju navajajo, da se GFO pomembno in signifikantno povezuje z vsemi faktorji velikih pet. Tako se pozitivno povezuje z ekstravertnostjo in odprtostjo, negativno pa se povezuje z nevroticizmom, sprejemljivostjo in vestnostjo. To pa se popolnoma ne sklada z ugotovitvami nekaterih drugih avtorjev, ki so potrdili obstoj GFO znotraj modela Velikih pet. Veselka, Just, Lang, Johnson in Vernon Veselka, L., Just, C., Lang, L.K., Johnson, M.A. in Vernon, A.P. (2012). The General Factor of Personality: A critical test. Personality and Individual Differences, 52(3), 261-264. ) so v svoji študiji potrdili obstoj GFO s pomočjo meritev na dveh vprašalnikih osebnosti, NEO-PI-R in DAPP-DQ, na katerih so se pokazale visoke korelacije. Prvi vprašalnik meri normalne osebnostne poteze, drugi pa abnormalne osebnostne poteze. Na drugi strani pa se Muncer (2011, v Rushton)Rushton, J.P. (2012). The General Factor of Peronality: A reply to Muncer. Personality and Individual Differences, 52(2), 236-239. ne strinja z obstojem generalnega faktorja osebnosti in tako prezre raziskave, ki govorijo v prid generalnemu faktorju osebnosti. Muncer je testiral Rushtonov in Irwingov (2008, v Rushton, 2012) model in ob tem ni našel ustreznih korelacij, ki bi nakazovale na obstoj generalnega faktorja osebnosti. Vendar pa Rushton trdi, da je ravno Muncer v svojih dognanjih, ki naj ne bi statistično podpirala obstoja generalnega faktorja, površen in netočen, kajti slednji bi v svoji raziskavi po mnenju Rushtona moral pregledati in raziskati še več literature in se ne bi smel opirati le na podatke ene študije. Tudi Loehlin Loehlin, C.J. (2012). The general factor of personality: What lies beyond?Personality and Individual Differeneces, 53(4), 463-467 in Holden ter Marjanovič Holden, R.R. in Marjanovič, Z. (2012). A putatively general factor of personality (GFP) is not so general:A demonstration with the NEO-PI-R. Personality and Individual Differences, 52(1), 37-40. v svojih raziskavah navajajo, da le te popolnoma ne kažejo v prid obstoju generalnega faktorja osebnosti kot hierarhično najbolj visokega faktorja. Svoje ugotovitve Loehlin Loehlin, C.J. (2012). The general factor of personality: What lies beyond?Personality and Individual Differeneces, 53(4), 463-467 utemeljuje z dejstvom, da hierarhična nadvlada generalnega faktorja ne predstavlja tako naravnega koncepta na področju osebnosti, kot le do počne g-faktor na kognitivnem področju. Najpogostejše kritike trdijo, da GFO predstavlja statistični artefakt, povzročen zaradi socialno zaželenih pristranskih odgovorov, namesto, da bi bil resnično hierarhično najvišja osebnostna dimenzija. Na primer, v študiji Biesanz in West (2004, v, Veselka, Just, Lang, Johnson in Vernon, 2012)Veselka, L., Just, C., Lang, L.K., Johnson, M.A. in Vernon, A.P. (2012). The General Factor of Personality: A critical test. Personality and Individual Differences, 52(3), 261-264 so poročali, da dimenzije velikih pet med sabo korelirajo, ko prihaja do samo-poročanja osebnostnih potez,vendar pa te korelacije izginejo, ko ocenjevalci postanejo pomembni drugi, kot so starši in prijatelji.
Medkulturna stabilnost GFO Na podlagi raziskav svetovnega formata, ki jih je opravil Musek in tudi nekateri drugi raziskovalci, lahko trdimo, da je GFO medkulturna stabilna superdimenzija. GFO naj bi bil evolucijsko oblikovan, prav tako genetsko determiniran in tako bi posledično bilo zelo nenavadno, če ne bi bil tudi transkulturno stabilen. Tako Musek Musek, J. (2010a). Psihologija življenja. Inštitut za psihologijo osebnosti: Ljubljana. trdi, da ima piramidni model osebnostne strukture po vsej verjetnosti univerzalno veljavnost in ga najdemo v vseh kulturah in obdobjih.
Povezovanje GFO z različnimi področji osebnosti Zagovorniki GFO se nedvomno strinjajo z dejstvom, da se slednji povezuje z nekaterimi pomembnimi področji osebnosti, kot so samopodoba, samospoštovanje, konstruali jaza, diskrepance v shemah jaza, spolne sheme, temeljne dimenzije emocionalnosti in subjektivno psihično blagostanje ter psihično zdravje. Narava GFO kaže na to, da gre silno temeljno osebnostno dispozicijo, ki integrira najbolj splošne nekognitivne dimenzije osebnosti. Raziskovalni rezultati so pokazali, da se GFO močno povezuje s psihičnim blagostanjem in zadovoljstvom z življenjem (zlasti negativnim in pozitivnim afektom), samospoštovanjem, s temeljnimi dimenzijami emocij in motivacije, prav tako pa tudi s socialno zaželenostjo Musek, J. (2011a). Generalni faktor osebnosti in nova strukturna teorija osebnosti. Anthropos, 1-2(221-222), 11-41. Scherman, Carswell in Jackson Schermer, J.A., Carswell, J. in Jackson, S. (2012). Correlations between a general factor of personality and employment measures. Personality and Individual Differences, 53(5), 557-561. v svoji študiji navajajo izsledke raziskav različnih avtorjev: Musek , Schermer in Vernon Schermer, J.A. in Vernon, P.A. (2010). The correlation between general intelligence (g), a general factor of personality (GEP), and social desirabillity. Personality and Individual Differences, 48(2), 187-189. ter Rushton in Erdle Erdle, S. in Rushton, J.P. (2010). The General Factor of Personality, BIS-BAS, expectancies of reward and punishment, self-esteem, and positive and negative affect. Personality and individual Differences, 48(6), 762-766., ki so prav tako našli povezavo med generalnim faktorjem osebnosti in socialno zaželenostjo. Visoke vrednosti GFO dejansko korelirajo z nizkim negativnim afektom, višjim pozitivnim afektom, motivacijo približevanja, višjim zadovoljstvom z življenjem in samospoštovanjem, nizke vrednosti pa se povezujejo z višjim negativnim afektom, nižjim pozitivnim afektom, motivacijo izogibanja in nižjim zadovoljstvom z življenjem ter samospoštovanjem. ). Van der Linden, Bakker in Serlie Van der Linden, D., Bakker, A.B. in Serlie, W.A. (2011). The General Factor of Personality in selection and assessment samples. Personality and Individual Differences, 51(5), 641-645. prav tako navajajo, da se visok GFO povezuje z visoko stopnjo samospoštovanja, dobrim mentalnim zdravjem in življenjskim zadovoljstvom ter priljubljenostjo v razredu med sošolci in med delavci na delovnem mestu, Schermer, Carswell in Jackson pa dodajajo, da je slednje posledica delavnosti pri posameznikih z visok GFO. Kljub temu pa se avtorji sprašujejo ali je generalni faktor osebnosti samostojen pojav, ali pa je le artefakt.