Tim sestavlja skupina ljudi, ki so povezani s skupnim namenom, za uresničitev točno določenega cilja. Pomeni organizacijsko tvorbo sestavljeno iz članov, usmerjenih nalog (ciljev), procesa vodenja, komunikacije ter skupnih vrednot. Za tim je značilno tudi posebno razpoloženje v katerem so ljudje pripravljeni delati več kot sicer, tako z enakim številom ljudi pri opravljanju določenih nalog dosežemo več in boljše rezultate.Lipičnik, B. in Možina, S. (1993). Psihologija v podjetjih. Ljubljana: Državna založba Slovenije
Delo v timu je smiselno, kadar delovne naloge presegajo zmožnosti samo ene stroke ali posameznika v podjetju. Je nepogrešljivo, kadar pot reševanja, rešitev, število rešitev in način reševanja problema niso znani. V takem primeru so dobrodošla različna mnenja, s katerimi se po usklajevanju lahko določi najboljša rešitev. Timsko delo je primerno tudi, kadar naloga od članov zahteva razpršitev dela, tako da se, za izpolnitev delovne naloge združijo različne spretnosti članov. Smiselna uporaba take oblike dela je tudi, kadar je potrebno zbiranje več idej in informacij, pa tudi, kadar je potrebno preveriti odločitve ter, kadar želimo povečati pripravnost in vključenost zaposlenih.
Timsko delo je skupinsko delo samostojnih članov. Vsakdo ima specifično znanje in odgovarja za svoje odločitve, ki pa so podrejene skupnemu cilju v okviru določene delovne naloge. Nihče ni nikomur podrejen ali nadrejen, vsakogar in vse skupaj pa obvezuje delovna naloga.Mayer, J. idr. (2001). Skrivnost ustvarjalnega tima. Ljubljana: Dedalus-Center za razvoj vodilnih osebnosti in skupin Za pravi tim je značilno vzpostavljanje horizontalnih odnosov, ki temeljijo na jasni osebni in strokovni identiteti vsakega člana, a hkrati tudi na zmožnosti razumevanja drugačnosti vseh ostalih. Odgovornost in samostojnost članov tima terja od njih raven, različnosti, ki povezuje, saj ustvarjajo nove kreativne rešitve in povečujejo verjetnost učinkovite akcije.
Tim : skupina Tim oziroma timsko delo ni enako skupini oziroma skupinskemu delu. Avtorja navajata mnogo razlik med tema dvema oblikama organizacije dela v podjetju. Za skupino je značilno, da člani delo v skupinah dojemajo kot administrativno določeno. Večinoma delajo neodvisno, samo kadar so cilji skupni se povežejo v skupino. V timu pa člani spoznavajo svojo medsebojno odvisnost, to najlažje dosežejo z vzajemno pomočjo. Člani zavzemajo skupne močni pri dosegi istega cilja, h kateremu so zavezani, medtem ko člani skupine želijo vso pozornost osredotočiti nase. Člani v timu prispevajo k uspešnosti podjetja, s svojo ustvarjalnostjo in talentom ter znanjem, spodbujajo nove ideje in jih sprejemajo, medtem, ko skupina predlogov ne spodbuja. V skupini člani podjetja ne zaupajo ciljem svojim sodelavcem v takšni meri, da bi drug drugega spodbujali in prosto izražali mnenja, predloge in občutke ali nesoglasja, kot se to dogaja v timu. V timu, si člani prizadevajo tudi za odprto in pošteno komunikacijo, trudijo se razumeti med sabo in sprejemati stališča drug drugega. Skupine se pogosto znajdejo v situacijah, za katere ne vedo, kako jih rešiti, rešitve so pogosto odvisno od šefa (nadrejenega), ki jih nadzoruje in omejuje. Prav tako pride v timu pogosto do konfliktov, vendar jih sprejemajo, kot normalen pojav v človeških odnosih, za razliko od skupine, vidijo možnosti za nove rešitve in kreativnost članov. Konflikte si prizadevajo reševati sproti in konstruktivno. V timu za razliko od skupine člani sodelujejo pri odločitvah, ki so za tim pomembne. Cilj je vedno uspešnost tima, ne skladnost mnenja tima z vodilnim. V skupini pa je značilno hierarhično odločanje in skladnost mnenja skupine z vodilnim, v mnenjih se ne ozirajo na uspešne delovne doseže skupine.
Razvoj in usposabljanje tima Tim se vedno razvije iz skupinskega dela. Prehajanje skupine v tim poteka skozi več ravni. Razvoj tima naj bi vključeval tako nekatere oblike intervencij gradnje tima kot usposabljanja tima Klein, C, Granados, D.D., Salas, E. Le, H., Burke, C.S., Lyons, R. in Goodwin, G.F. (2009). Does team building work? Small Group Research, 40(2), 181-222. Založba: Sage publication. DOI: 10.1177/1046496408328821.
Najnižjo raven predstavlja raven odvisnosti, sledi faza merjenja moči, nato faza utrjevanja notranje strukture ter faza vzajemnosti.
Na najnižji ravni, se najpogosteje pojavlja vprašanje članov: «Ali me bodo sprejeli«? »Se bom lahko uveljavil«? Uveljavi se avtoritativni vodja, tisti, ki je po svoji naravi nagnjen k odločnosti in vsemogočnosti. Na ta način se zmanjša negotovost članov, a je onemogočen razvoj na višjo stopnjo, dokler se tudi drugi v skupini ne začnejo potegovati za položaje v skupini. Merjenje moči med člani skupine poteka tako vertikalno, kot horizontalno. Člani se med seboj povezujejo najprej zato, da vzpostavijo potrebo po varnosti, kasneje pa se razvija tudi želja po sodelovanju. Ko se skupina začne oblikovati kot celota, izginjajo meje med člani, vsi se doživijo »enake« in oživi prostor različnosti. Moč ji daje skupinska usmeritev, skupna delovna naloga, ki zahteva različnosti članov za njeno uresničitev. Strokovni tim je skupina ljudi in skupina strokovnjakov. Poleg uravnavanja različnih mnenj mora uravnavati tudi medsebojne odnose. Preden doseže raven funkcionalnosti mora zagotoviti osnovnim postavkam (otepati se mora nenehnega vračanja nanje). Toda to uspe le tisti skupini, ki spoštuje in podpira specifične razlike med člani in razumno išče prednost v funkcionalni povezavi različnosti.
Čeprav naj bi tako gradnja tima kot usposabljanje oz. trening tima, vplivala na izboljšanje delovanja tima in njegove učinkovitosti, se razlikujeta v pomembnih vidikih. Usposabljanje tima je formalen in sistematičen proces, osredotočen na pridobivanje specifičnih kompetenc, medtem ko pri gradnji tima tovrstnega cilja ni . Sestavni del usposabljanja oziroma treninga je praksa, ki se izvaja v določenem kontekstu. Trening razvijanja spretnosti, ki so pomembne za izpolnitev nalog tima, naj bi bil usmerjen na posameznika .
Velikost tima Za optimalno delovanje tima so strokovnjaki ocenili, da je najbolje, če ga sestavlja od 5-12 članov. Kasneje so raziskovalci razširili raziskovanja na tem področju in ocenili, da je optimalno število udeležencev učinkovitega tima osem. Manj kot pet udeležencev bi pomenilo manjšo izmenjavo idej, slabšo kreativnost in ustvarjalnost tima, več kot 12 članov pa lahko privede do nepremostljivih konfliktov in potencialno formiranje članov tima v manjše podskupine. Sestava tima je lahko homogena ali heterogena, vsaka forma prinaša svoje pomanjkljivosti in prednosti. V homogenem timu bodo člani delovali bolj koherentno (usklajeno), v heterogenem pa so na eni strani veliki potenciali za kreativnost in za konflikte na drugi.
Timske vloge Vloge,po avtorju Beblinu, ki se vzpostavijo v timu: Snovalec-inovatorji, polni idej, najraje delajo zase, so bolj introvertirani. Pomembni so v začetni fazi tvorjenja predlogov. Če jih je preveč lahko tudi znižujejo učinkovitost dela. Iskalci sredstev- so družabni, komunicirajo z vsemi člani tima, so dobri pogajalci. Rabijo veliko spodbud za delo, pogosto so preveč optimistični. Opazovalci, ocenjevalci-odločajo se počasi, stvari temeljito premislijo, učinkoviti so pri analiziranju problemov. Delujejo bolj resno, manjka jim navdiha, da bi spodbudili sodelavce ter jih motivirali. Koordinatorji-predvsem so usmerjeni v ljudi, zlahka druge spodbudijo k delu, bolj se ujamejo s kolegi na istem ali podobnem položaju, kot pri usmerjanju podrejenih. Izvajalci-dobro organizirani in disciplinirani, zvesti so svojemu timu imajo občutek za praktičnost in so zelo zanesljivi. Sodelavci ali timski delavci-zavzemajo se za druge, hitro se prilagajajo novim situacijam. Preprečujejo medsebojne spore v timu in omogočajo učinkovito sodelovanje med člani. Dovrševalci-skrbni, vestni, imajo smisel za podrobnosti, ne potrebujejo veliko zunanje spodbude za delo. Oblikovalci-izzivajo spore, iščejo nove ideje, v žeji po uspehu ne izbirajo sredstev. Dobro delujejo pod pritiskom. Specialisti-posamezniki z visiko specializiranim in tehničnim znanjem, preučijo strokovno zanesljivost posameznih nalog.
Oblike timskega dela
Organizacija tima je odsev stopnje zrelosti skupinskih odnosov. Tim se lahko organizira tako, da je v njem več različnih ljudi z različnimi poklicnimi profili, ki izvajajo bolj obširno in zapleteno delovno nalogo. Tak tim imenujemo multidisciplinarni tim. V njem ima vsak jasno opredeljeno nalogo in dolžnost. Gre za neke vrste delovno skupino, v kateri med člani ni pravega sodelovanja, vsak izvede svoj del naloge, ki je krmiljena od zgoraj. Člani skupine prepoznajo samo svoj odnos do delovne naloge, nimajo možnosti za ustvarjalnosti in razvojne spremembe. Morebitne konfliktne vsebine tako ostajajo neopažene in neizgovorjene. Redka oblika tima uporabljenega v praksi je transdisciplinarni tim. Dosega raven, na kateri se ob ohranjaju specifičnih razlik članov ustvari visoka stopnja njihove notranje povezanosti. Vgrajen ima mehanizem presojanja in tehtanja različnih mnenj. V takem timu se razvije medosebojna povezanost, kjer člani med seboj sodelujejo in to pripelje do stopnje, ko je vsak član sposoben celostnega reševanja problemov in ne več le na osnovi svoje stroke. Posameznik si ustvarja svojo samopodobo s tem, da posreduje bolj ali manj poglobljeno znanje. Svoje izkušnje organizira v vrednostno sliko o sebi. Vsi člani v takem timu so hkrati strokovnjaki in menedžerji. Svojo poklicno stroko so nadgradili v nove profile, ki dajejo kolegiju večbarvnost, pluralizem mnenj in pogledov. Najbolj učinkovit tim je po mnenju stroke interdisciplinarni tim. Zanj je značilno sodelovanje med člani, neposredno povezovanje več strok na novi ravni spoznavanja in ravnanja. Komunikacija poteka v vodoravni smeri in hkrati podpira posameznika in tim. Člani komunicirajo med sabo v “timskem” jeziku, ki presega strokovni jezik posamezne discipline in omogoča učinkovito dogovarjanje med člani. Vsakdo opravi svojo nalogo, ocene in mnenja pa prediskutira v timu, kjer oblikujejo skupno oceno in se odločijo za nadaljnja dejanja. Na eni strani tim ohranja delovno disciplino, na drugi strani pa spodbuja razvoj ter ustvarjanost. Tak tim je odprt organizem, ki se uči in razvija.
Učinkovit tim
Dinamično in kompleksno organizacijsko okolje od tima zahteva, da njegovi posamezni člani razrešijo težke koordinirane procese, ki vsebujejo posameznikove kognitivne, motivacijske oz. čustvene in vedenjske vire. Ti procesi so ciklični in recipročni – ko skupinski procesi sovpadajo z okoljsko posredovanimi nalogami, je tim učinkovit. Učinkovitost tima je dinamičen proces. Kozlowski, S.W.J. in Ilgen, D.R. (2006). Enhancing the Effectiveness of Work Groups and Teams. Psychological science in the public interest, 7(3), 77 – 124.
Načela, po katerih delujejo učinkoviti timi, so: Da tim učinkovito deluje, si mora na začetku postaviti jasne namene in vizijo njegovega oblikovanja, poslanstvo, strategije dela ter cilj, kaj želimo s timom doseči. Določiti moramo tudi prispevke vsakega člana tima v celotnemu procesu, kaj, kdo ter kako bo prispeval k realizaciji timske vizije, kakšni bodo njegovi prispevki, znanja in odgovornosti. Tim tako uspešno deluje, če so natančno profilirane vloge in jasno postavljene zadolžitve vseh članov (tudi prevzem vodenja tima). V učinkovitem timu, se pojavljajo določene značilnosti, ki so posledica njegove učinkovitosti, te so: nebirokratsko timsko razpoloženje, v katerem je značilno delovno vzdušje, vznemirjenje in napetost, kreativna energija, ki pa jo je potrebno nenehno usmerjati v strokovne in poslovne dosežke, ambicioznost in navdušenje, fleksibilnost in dinamičnost, marljivost, prodornost, strokovnost (znanje in izkušnje), ustvarjalnost in domišljija, zanesljivost, vztrajnost, pripravljenost tvegati, socialna empatija, mobilnost, prilagodljivost in aktualnost.