Uruk (, , aramejsko/, , , , ) je starodavno mesto v Sumeriji in kasneje Babiloniji, ki se nahaja vzhodno od sedanje struge reke Evfrat, približno 30 km vzhodno od modernega As-Samawah, provinca Al-Muthanna v Iraku ali okoli 230 km jugozahodno od Bagdada.
Uruk je dal svoje ime v obdobju Uruk, ki je prazgodovinsko bakreno zgodnje obdobje bronaste dobe v zgodovini Mezopotamija in sega okoli 4000–3100 pr. n. št. Uruk je imel vodilno vlogo v začetku urbanizacije Sumerije sredi 4. tisočletja pr. n. št. Na vrhuncu okoli 2900 pred našim štetjem je Uruk verjetno štel 50.000–80.000 prebivalcev, ki so živeli na 6 km2 obzidanega prostora, zaradi česar je to bilo največje mesto na svetu v tistem času. Pol mitski kralj Gilgameš, po kronologiji predstavljen v sumerski seznam kraljev, je vladal Uruku v 27. stoletju pr. n. št. Mesto je zgubilo svojo primarno vlogo okoli 2000 pred našim štetjem v okviru boja Babilona z Elamom, vendar je ostalo naseljeno v celotnem obdobju Selevkidov in Partov, dokler ni bilo dokončno opuščeno neposredno pred ali po islamskem osvajanju.
Mesto Uruk je bilo odkrito leta 1849 pod vodstvom Williama Kennetta Loftusa, ki je vodil prva izkopavanja v letih 1850-1854. Arabsko ime Babilonija, al-ʿIrāq, je mislil, da se izhaja iz imena Uruk, preko aramejščine (Erech) in morda bližnje perzijščine (Erāq)."The name al-ʿIrāq, for all its Arabic appearance, is derived from Middle Persian erāq 'lowlands'" W. Eilers (1983), "Iran and Mesopotamia" in E. Yarshater, The Cambridge History of Iran, vol. 3, Cambridge: Cambridge University Press.
Pomembnost V mitu in literaturi Uruk slovi kot glavno mesto Gilgameša, junaka Epa o Gilgamešu. Prav tako verjamejo, da je Uruk svetopisemski () Erech, drugo mesto, ki ga je ustanovil Nimrod, kralj Šinarja.
Poleg tega, da je eden od prvih mest, je Uruk glavna sila urbanizacije v obdobju Uruk (4000–3200 pr. n. št.. V obdobju 800 let je prišlo do premika od manjših, kmetijskih vasi do večjega mestnega središča s popolno administracijo, vojsko in razslojeno družbo. Ostala naselja iz tega časa so bili na splošno velika okoli 10 hektarjev, medtem ko je bil Uruk bistveno večji in bolj zapleten. V obdobju Uruk je kultura sumerskih trgovcev in kolonistov vplivala na vse okoliške prebivalce, ki so se postopoma razvili v primerljiva, konkurenčna gospodarstva in kulture. Uruk pa ni mogel ohraniti nadzora na daljših razdaljah nad kolonijami, kot je bil Tell Brak z vojaško silo.
Geografski dejavniki so bili dobri za rast Uruka. Mesto se je nahajalo v južnem delu Mezopotamije, starodavnega območja civilizacije, ob reki Evfrat. S postopno kultivacijo domačih žit iz vznožja Zagrosa in obsežnih tehnik namakanja, so na površinah pridelali široko paleto užitnega rastlinja. Kultiviranje žita in bližina reke je omogočila rast Uruka v največje sumersko naselje, tako prebivalstva kot območja.
Kmetijski presežek in veliko število prebivalcev je olajšalo procese, kot je bila trgovina, specializacija obrti in razvoj pisanja. Dokazi iz izkopavanj, kot je obsežna keramika in prve znane napisane plošče podpirajo te dogodke. Izkop Uruka je bil zelo zapleten, ker so bile starejše zgradbe reciklirane v novejše, s čimer so se zabrisale plasti različnih zgodovinskih obdobij. Vrhnja plast najverjetneje izvira iz obdobja Jemdet Nasr (3100–2900 pr. n. št.) in je zgrajena na strukturah obdobja Ubaid.
Zgodovina right|thumb|300px|Uruk V mitu je Uruk ustanovil Enmerkar, ki je uveljavil tudi naziv kralj iz sumerskega seznama kraljev. Prav tako je v epu Enmerkar in gospodar Arate zgradil Hišo nebes (sumersko: e2-anna; klinopis: E2.AN) za boginjo Inano v okrožju Eanna v Uruku. V Epu o Gilgamešu, Gilgameš gradi mestno obzidje okoli Uruka in je kralj mesta.
Uruk je šel skozi več faz rasti; iz obdobja zgodnjega Uruka (4000–3500 pr.n.št. ) do poznega Uruk obdobja (3500–3100 pr.n.št.). Mesto je nastalo, ko sta se dve manjši Ubaid naselji združili. Tempeljska kompleksa sta postala območje Eanna in območje Anu posvečena Inanni in Anuju. Okrožje Anu se je prvotno imenovalo Kullaba (Kulab ali Unug - Kulaba) pred združitvijo z območjem Eanna. Kullaba datira v obdobje Eridu, ko je bil eno izmed najstarejših in najpomembnejših mest Sumerije. Obstajajo različne razlage o namenih templjev. Vendar pa velja splošno prepričanje, da sta povezovalna elementa mesta. Prav tako se zdi jasno, da so imeli templji tako pomembno versko kot državno funkcijo. Preživeli tempeljski arhiv Novobabilonskega obdobja dokumentira socialno funkcijo templja kot centra za prerazporejanje.
Območje Eanna je bilo sestavljeno iz več zgradb s prostori za delavnice in je bilo obzidano stran od mesta. Nasprotno pa je bilo območje Anu zgrajena na terasi s templjem na vrhu. Jasno je, da je bil Eanna posvečen Inanna od najzgodnejšega obdobja Uruka v vsej zgodovini mesta. Preostali del mesta je bil sestavljen iz tipičnih hiš z dvorišči, razvrščenih po poklicih obrtnikov, v območjih okoli Eanna in Anu. Uruk je zelo dobro prepreden s sistemom kanalov, ki so ga opisali kot "Benetke v puščavi". Ta sistem kanalov je bil povezan s pomorsko trgovino preko starodavne reke Evfrat, kot tudi z okoliškimi kmetijskimi površinami.
Opozoriti je treba, da je bilo izvirno mesto Uruk umeščeno jugozahodno od antičnega Evfrata, zdaj je na suhem. Trenutno mesto Warka je severovzhodno od sodobne reke Evfrat. Spremembo položaja je povzročil premik Evfrata nekoč v zgodovini in bi bil lahko vzrok propadanja Uruka.
Zgodovinske dobe Uruka Arheologi so odkrili več slojev Uruka, zgrajenih drug na drugem v kronološkem vrstnem redu: obdobje Uruk XVIII Eridu (okoli 5000 pr. n. št.); osnovni Uruk obdobje Uruk XVIII-XVI pozno obdobje Ubaid (4800–4200 pr. n. št.) Obdobje Uruk XVI-X zgodnje obdobje Uruk (4000–3800 pr. n. št.) Obdobje Uruk IX-VI srednje obdobje Uruk (3800–3400 pr. n. št.) Obdobje Uruk V-IV pozno obdobje Uruk (3400–3100 pr. n. št.); zgrajeni najstarejši monumentalni templji območja Eanna Obdobje Uruk III Jemdet Nasr (3100–2900 pr. n. št.); zgrajeno 9 km mestnega obzidja Uruk II Uruk I
Območje Eanna right|thumb|600px|Eanna IVa - svetlo rjavo, Eanna IVb - temno rjavo Območje Eanna je zgodovinsko pomembna za je pisanje in kot monumentalna javna arhitektura, ki se je pojavila v Uruk obdobju VI- IV. Kombinacija teh dveh dogodkov postavlja Eanna kot verjetno prvo pravo mesto in civilizacijo v človeški zgodovini. Eanna v obdobju IVa vsebuje prve primere klinopisa in s tem prvo pisanje v zgodovini. Čeprav so bile nekatere od teh klinastih plošč dešifrirane, so težave v zvezi z izkopavanji zakrile pomen in včasih celo strukturo številnih stavb.
Prva stavba Eanna, tempelj Stone-Cone (Tempelj mozaikov), je bila zgrajena v obdobju VI preko že obstoječega templja iz obdobja Ubaid in je obdana z apnenčastimi stenami z izdelanim sistemom opornikov. Tempelj Stone-Cone, imenovan po barvnih kamnitih mozaikih vgrajenih v fasado iz nežgane opeke, so lahko zgodnji kult vode v Mezopotamiji. Bili so obredno porušeni v Uruk IVb obdobju in njihova vsebina pokopana pod rimskimi zgradbami.
V naslednjem obdobju Uruk V, je približno 100 m vzhodno od templja Stone-Cone nastal Apnenčast tempelj, zgrajen na 2 m visokem zemljeskem platoju nad obstoječim Ubaid templjem, ki kot tempelj Stone-Cone predstavlja nadaljevanje kulture Ubaid. Vendar pa je bil Apnenčast tempelj brez primere glede svoje velikosti in uporabe kamna, čisto na koncu tradicionalne Ubaid arhitekture. Kamen je bil pridobljen iz kamnoloma Umayyad približno 60 km vzhodno od Uruka. Ni jasno, ali je bil zgrajen celoten tempelj ali samo temelji iz apnenca. Apnenčev tempelj je verjetno prvi Inannin tempelj, vendar je to nemogoče vedeti z gotovostjo. Tudi Apnenčev tempelj obložen z mozaiki. Oba templja sta pravokotnika s svojimi vogali poravnana na osnovne smeri, ob osrednji dvorani stojita vzdolž daljše osi dve manjši dvorani ter fasada iz opornikov, prototip arhitekturne tipologije vseh prihodnjih mezopotamskih templjev. Dvorana je imela na stropu lesene tramove dolžine dvanajst metrov, velike skulpture in reliefe s podobami živali, itd. Tempelj je bil večkrat prenovljen in razširjen posebej v času tretje dinastije Ur, v zigurat ga je spremenil Ur-Nammu.
Med tema dvema monumentalnima strukturama je bil zgrajen kompleks zgradb (imenovan A-C, E-K, Riemchen, Cona-Mozaikov), dvorišča in zidovi v času obdobja Eanna IVb. Ti objekti so bili zgrajeni v času velike ekspanzije v Uruku, ko se je mesto povečalo za 250 hektarjev in postalo sedež trgovine na dolge razdalje in so se nadaljevale arhitekture iz prejšnjega obdobja. Zgradba Riemchen, imenovana po obliki opeke, je spomenik z obrednim ognjem, ki je gorel v centru templja Stone-Cone po uničenju. Iz tega razloga obdobje Uruk IV predstavlja preusmeritev prepričanja in kulture. Pročelje tega spomenika je bilo verjetno prekrito z geometrijskimi in figuralnimi freskami. Riemchen opeke, prvič uporabljene v tem templju, so bile uporabljene za gradnjo vseh zgradb obdobju Uruk IV v Eanna. Uporaba barvnih stožcev kot obdelava fasade je bila zelo razvita, morda se je uporabila za večji učinek v templju Cona mozaikov. Sestavljen je iz treh delov: Tempelj N, okrogla dvorana s stebri in Cona-Mozaikov. Dvorišče je bilo v tem templju najbolj monumentalna zgradba v Eanna v tistem času. Vse je bilo obredno uničeno. Celotno območje Eanna je bilo obnovljeno v obdobju IVa na še višji ravni.
V obdobju Eanna IVa, je bil Apnenčast tempelj porušen in na njegovih temeljih zgrajen Rdeči tempelj. Nabrani ostanki stavb Uruk IVb so bili oblikovani v teraso, v obliki črke L, na kateri so bile zgrajene stavbe C, D, M, Velika dvorana in Dvorana stebrov. Za stavbo E so sprva mislili, da je bila palača, kasneje se je izkazala za komunalno stavbo. Tudi v obdobju IV je bilo Veliko dvorišče, potopljeno dvorišče, obdano z dvema vrstama klopi, prekritih z mozaiki. Majhni akvadukt se je potekal v Velikem dvorišču in služil namakanju vrta. Impresivne stavbe tega obdobja so bile zgrajene, ko je Uruk dosegel svoj vrhunec in se razširil na 600 hektarjev. Vse stavbe Eanna IVa so bile uničeni nekje v Uruk III iz nejasnih razlogov.
Arhitektura Eanna v obdobju III je zelo drugačna od tistega, kar je bilo pred tem. Kompleks veličastnih templjev je bil nadomeščen z banjami okoli Velikega dvorišča in labirintom v zemljo zabitih zgradb. To obdobje ustreza zgodnji dinastiji Sumerije okoli 2900 pred našim štetjem, v času velikih socialnih nemirov, ko so prevlado Uruka zasenčile konkurenčne mestne državice. Trdnjava kot arhitektura tega časa je odraz te krize. Tempelj Inanne je nadaljeval delovanje v novi obliki in z novim imenom, »Hiša Inanna v Uruku« (sumersko: e2-dinanna unuki-ga). Lokacija te strukture še ni znana.
Območje Anu right|thumb|600px|Območje Anu, Faza E iz Uruk III Veliko območje Anu je starejše od območja Eanna. Tudi tukaj so bili najdeni ostanki pisanja. Za razliko od območja Eanna, je območje Anu sestavljeno iz ene same obsežne terase, Anu zigurat, posvečen sumerskemu bogu neba Anuju. Nekje v obdobju Uruk III je bil masivni Beli tempelj zgrajen na vrhu v zigurata, po severozahodnem robu zigurata pa je bila struktura iz obdobja Uruk VI, Kamnit tempelj.