El Džem (arabsko قصر الجمّ [El Jem], latinsko ) je mesto v tunizijskem governoratu Mahdia, v katerem je nekaj najbolj impresivnih ostankov rimskih zgradb v Afriki.
Leta 2004 je imel El Džem 18.302 prebivalca.
Zgodovina Mesto je bilo zgrajeno, tako kot skoraj vsa rimska mesta v Tuniziji, na nekdanjem punskem naselju. V rimskem obdobju je bilo podnebje v sedanji Tuniziji manj sušno kot je sedaj, zato je bil Thisdrus, predvsem v 2. stoletju, pomembno središče pridelave oljčnega olja za izvoz. Kasneje je bil tudi sedež krščanskega škofa, ki ga še vedno zaseda rimskokatoliški naslovni škof.Annuario Pontificio 2013 (Libreria Editrice Vaticana, 2013; ), pg. 992
Ko je bil v zgodnjem 3. stoletju v mestu zgrajen amfiteater, je Thisdrus tekmoval s Hadrumetom, sedanjo Suso, kot drugo največje rimsko mesto v Severni Afriki za Kartagino. Po neuspelem uporu proti cesarju Maksiminu Tračanu leta 238 in samomoru cesarja Gordijana I. v njegovi vili blizu Kartagine, so rimski vojaki, lojalni Maksiminu Tračanu, mesto porušili in si nikoli več ni povsem opomoglo.
Blaginja Tisdrusa v rimskih časih, kljub izzivom, ki jih je predstavljalo njegovo neprijazno geografsko okolje,Ch. TISSOT in his Géographiecomparée de la province romaine d'Afrique, T. II, p. 184.S. GSELL, Histoire anciennede l'Afrique du Nord, t. 1, p. 74 et sq., p. 99.Ch. SAUMAGNE, Dans la lumière des cités africaines. Afrique du Nord. Encyclopédie d'Outremer, Paris, 1956, p. 104, razkriva veliko bogatejšo raznolikost gospodarskih in obrtnih dejavnosti, kot se je sprva mislilo. Ta nedavna arheološka odkritja odpirajo nove perspektive o delovanju tega starodavnega mesta in izzivajo tradicionalno podobo preprostega trgovskega središča.H. Slim, Nouveaux témoignages sur la vie économique à Thysdrus In: Histoire et archéologie de l'Afrique du Nord, IIè colloque international, Congrès des sociétés savantes, 108è, Grenoble, 1983. Pages 63ff.
Nedavne kmetijske raziskave so ponudile nekaj zanimivih vpogledov v dinamiko podeželja okoli Tisdrusa. Čeprav so težka tla in pomanjkanje vode predstavljala velike izzive za kmetijstvo, ostanki podeželskih naselij in majhnih mest kažejo na bolj trajnostno dejavnost, kot je bilo pričakovano. Vendar pa ostaja vprašanje obsega gojenja oljkG. H. CAMPSFABRER, L'olivier et l'huile dans l'Afrique romaine, p. 26-27 v regiji odprto za razpravo zaradi odsotnosti starodavnih oljarn in nenehnih vprašanj o kmetijskih praksah v tistem času.G. Ch. PICARD, La civilisationde l'Afrique romaine, p. 80). P. GAUCKLER, Enquête sur les installations hydrauliques romaines de Tunisie, I, p. 221-222
Poleg tega analiza okoliške pokrajine poudarja stopnjo ekološke degradacije, ki jo je mogoče pripisati zlasti intenzivni rabi zemljišč skozi stoletja."The problem of desertification in and around arid lands", in Applied science and development, vol. 10, 1977, pp. 7-43 Te ugotovitve zahtevajo poglobljene interdisciplinarne študije za boljše razumevanje interakcij med človeškimi dejavnostmi in okoljem v antiki.
Arheološka izkopavanja v Tisdrusu razkrivajo izjemno gospodarsko in obrtno vitalnost. Ostanki metalurških, kostnih, oblikovalnih in kiparskih delavnic pričajo o iznajdljivosti in ustvarjalnosti obrtnikov v regiji. Še več, čeprav lončarskih delavnic še ni bilo mogoče identificirati, se zdi, da je keramična proizvodnja igrala ključno vlogo v lokalnem gospodarstvu, kar dokazujejo številne najdbe kipcev in terakotnih kalupov.H. Slim, Nouveaux témoignages sur la vie économique à Thysdrus, cited above
Pomembne zgradbe Amfiteater
El Džem je znan po svojem amfiteatru, v katerem je bilo 35.000 sedežev. Večja sta bila samo Flavijski amfiteater v Rimu, ki je imel približno 50.000 sedežev in amfiteater v Capui, ki je porušen. Gradili so ga v času prokonzula Gordijana, katerega so leta 238 proglasili za rimskega cesarja. Uporabljali so ga predvsem za gladiatorske predstave in dirke konjskih vpreg, sedaj pa je priljubljeno turistično mesto, čeprav je del amfiteatra porušen. Možno je tudi, da gradnja nikoli ni bila končana.
Do 17. stoletja je ostal skoraj nedotaknjen, potem pa so ga začeli uporabljati kot kamnolom za gradnjo bližnje vasi El Džem. Del gradiva so uporabili tudi za gradnjo Velike mošeje v Kairouanu. V bojih domačinov z osmanskimi Turki so Turki nanj streljali s topovi, da bi iz njega pregnali upornike.
Ruševine amfiteatra so bile leta 1979 razglašene za del svetovne kulturne dediščine. V njem vsako leto poteka mednarodni simfonični festival El Djem.
Druge zgradbe Naplavljeni pesek ohranja tržno mesto Tisdro in prefinjene primestne vile, ki so ga nekoč obdajale. Najdenih in objavljenih je bilo nekaj talnih mozaikov, eden od njih prikazuje ikonografijo (Dee) Afrike, vendar se terenska arheologija skoraj ni poskušala. Nedavno so z letalskimi posnetki odkrili ogromen stadion za dirkališče.
Suho podnebje Tisdrosa je pripomoglo k ohranjanju zapisov na papirusu.
Druga svetovna vojna Med drugo svetovno vojno je bilo pri El Džemu veliko vojaško letališče, ki ga je najprej uporabljala nemška Luftwaffe. Letališče so večkrat bombardirali Američani in ga kasneje tudi sami uporabljali kot letališče. Od njega se ni ohranilo skoraj nič, ker so zemljo ponovno začeli obdelovati.
Galerija
Sklic
Vir Hédi Slim (2007), El Jem, l'antique Thysdrus, Édition Alif, Tunis.
Zunanje povezave
Ancient Places TV: HD Video of El Djem amphitheatre Roman mosaics in Tunisia Romanheritage.com site with photos of El Djem amphitheatre in Tunisia
Kategorija:Rimska mesta v Tuniziji Kategorija:Mesta v Tuniziji Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji