Gordijan II. (latinsko ) je bil leta 238 (leto šestih cesarjev) skupaj z očetom Gordijanom I. en mesec cesar Rimskega cesarstva, * okoli 192, 12. april 238, Kartagina, Prokonzulska Afrika.
Življenjepis Zgodnje življenje 250px|thumb|left|Gordiajanov sesterc, ki slavi njegove vojaške uspehe
Rojen je bil okoli leta 192 kot edini znani sin Marka Antonija Gordijana Sempronijana starejšega. Njegova družina je bila iz družbenega razreda rimskih vitezov (ordo equester). Bila je zelo bogata, vendar skromna,Canduci, str. 63. in je imela dobre zveze z uglednimi senatorji.Birley, str. 340. Ime Mark Antonij kaže, da so njegovi predniki po očetovi strani prejeli rimsko državljanstvo v pozni Rimski republiki pod triumirjem Markom Antonijem ali eno od njegovih hčera. Priimek Gordijan (Gordianus) kaže, da so bile njegove družinske korenine iz Male Azije, verjetno iz Galatije ali Kapadokije.B. Peuch (2002), Orateurs et sophistes grecs dans les inscriptions d'époque impériale, str. 128.
Po podatkih v sicer zelo nezanesljivi Historii Augusti je bila njegova mati Rimljanka Fabija Orestila, rojena okoli leta 164, ki je bila po očetu Fulvu Antoninu potomka rimskih cesarjev Antonina Pija in Marka Avrelija. Sodobni zgodovinarji zavračajo tako njeno ime kot njene podatke kot lažne.Syme, str.100-101. Nekaj podatkov kaže, da bi lahko bila vnukinja grškega sofista, konzula in učitelja Heroda Atika.Meckler, Gordian II. Njegova mlajša sestra Antonija Gordijana je bila mati cesarja Gordijana III..
Omembe Gordijanov so v vseh dokumentih rimskega senata iz tistega obdobja pozitivne. Pri tem je treba upoštevati, da je njihova kariera opisana edino v Historii Augusti, ki velja za zelo nezanesljivo, zato njihova kariera do prihoda na prestol morda ni točna.Syme, str. 1-16. Po podatkih iz istega vira je bil Gordijan med Elagabalovo vladavino njegov kvestor, Historia Augusta, Trije Gordijani, 18:4. med vladavino Aleksandra Severja pa pretor in nadomestni konzul.Historia Augusta, Trije Gordijani, 18:5Birley, str. 341. Leta 237 je odšel v Prokonzulsko Afriko kot legat pod poveljstvom svojega očeta, ki je bil guverner province.
Upor proti Maksiminu Tračanu
V začetku leta 235 sta bila cesar Aleksander Sever in njegova mati Julija Avita Mameja med uporom vojakov v Moguntiaku v Gornji Germaniji umorjena.Potter, str. 167. Za novega cesarja je bil kljub nizkemu stanu in neodobravanju rimskega senata imenovan vodja upora Maksimin Tračan.Southern, str. 64. V Afriki je leta 238 zaradi Maksiminovega krutega vladanja izbruhnil upor, v katerem je lokalna elita ubila Maksiminovega prokuristaSouthern, str. 66. in prepričala Gordijanovega očeta, da se je 22. marca 238 razglasil za rimskega cesarja Gordijana I.. Cesar, ki je bil takrat star 79 let, je za svojega socesarja izbral sina Gordijana. Gordijan II. je bil, tako kot oče, nagrajen z naslovom Africanus.
Cesarski položaj obeh Gordijanov je potrdil rimski senat,Herodijan, 7:7:2. zaradi Maksiminove nepriljubljenosti pa ga je priznala tudi večina provinc.Potter, str. 170.
Kapelijan, guverner sosednje pokrajine Numidije, ki je bil zvest pristaš Maksimina Tračana in v zameri z Gordijanoma, se z ibiro ni strinjal in je nameraval obnoviti Maksiminovo oblast.Southern, str. 67. S III. legijo Avgusto, ki je bila edina v regiji, in enotami vojnih veteranovHerodijan, 7:9:3. je napadel Kartagino. Gordijan II. se mu je zoperstavil s slabo izurjeno lokalno milico in bil v bitki pri Kartagini ubit. Po podatkih v Historii Augusti njegovega trupla niso našli.Historia Augusta, Trije Gordijani, 16:1. Ko je oče Gordijan I. izvedel za sinovo smrt, je naredil samomor.
Zapuščina Prvi upor proti Maksiminu Tračanu ni bil uspešen. Rimski senat je po smrti obeh Gordijanov za cesarja imenoval Balbina in Pupiena, ki naj bi zatrla Maksiminov upor, za njunega cezarja pa na zahtevo Gordijanovih pristašev Gordijana III., nečaka Gordijana II. in vnuka Gordijana I.. Nezadovoljni Maksiminovi vojaki so ga aprila 238 med obleganjem Akvileje ubili, nezadovoljni prebivalci Rima pa so julija istega leta ubili Pupiena in Balbina. Senat je po njuni smrti za izključnega cesarja vsega rimskega sveta imenoval komaj trinajstletnega Gordijana III..Southern, str. 68.
Sklici
Viri Primarni viri Herodijan, Rimska zgodovina, VII. knjiga Historia Augusta, Trije Gordijani Avrelij Viktor, Epitome de Caesaribus Joannes Zonaras, Compendium of History izvleček: Zonaras: Alexander Severus to Diocletian: 222–284 Zosim, Historia Nova
Sekundarni viri P. Southern (2001), The Roman Empire from Severus to Constantine, Routledge. R. Syme (1971), Emperors and Biography, Oxford University Press. D.S. Potter (2004), The Roman Empire at Bay, AD 180-395, Routledge. A. Birley (2005), The Roman Government in Britain, Oxford University Press, ISBN 978-0-19-925237-4.
M.L. Meckler (2001), Gordian II (238 A.D.), De Imperatoribus Romanis. E. Gibbon (1888), Decline & Fall of the Roman Empire.
Kategorija:Rimski cesarji v 3. stoletju Kategorija:Kriza tretjega stoletja Kategorija:Uzurpatorji