Hačepsut (egipčansko ḥ3.t-šps.wt, "prva v vrsti plemenitih gospa",; 1508-1458 pr. n. št.) je bila peti faraon Osemnajste egipčanske dinastije, * okoli 1507 pr. n. št., † 1458 pr. n. št.
Na prestol je prišla leta 1478 pr. n. št. Uradno je vladala skupaj s Tutmozom III., ki je zasedel prestol kot otrok eno leto prej. Hačepsut je bila glavna žena Tutmoza II., očeta Tutmoza III. Med egiptologi velja kot eden najbolj uspešnih faraonov, ki je vladala dlje kot katera koli druga ženska avtohtone egipčanske dinastije. Po mnenju egiptologa Jamesa Henry Breasteda je bila znana tudi kot "prva velika ženska v zgodovini, o kateri smo zvedeli."
Hačepsut je bila hči Tutmoza I. in njegove glavne žene Ahmoz. Njen mož, Tutmoz II. je bil sin Tutmoza I. in druge žene z imenom Mutneferet in je bila verjetno otrok Ahmoza I. Hačepsut in Tutmoz II. sta imela hčerko z imenom Neferure. Tutmoz II. je bil oče Tutmoza III. z drugo ženo Iset.
Vladanje
Čeprav so sodobni zapisi o njenem vladanju dokumentirani v različnih antičnih virih, je v zgodnjih modernih virih Hačepsut opisana kot edina sovladarka od približno 1479-1458 pr. n. št. Danes se egiptologi na splošno strinjajo, da je Hačepsut prevzela položaj faraona.
Hačepsut je, po mnenju antičnih avtorjev, vladala približno dvaindvajset let. Jožef Flavij in Julij Afričan, oba tako navajata Manetonov seznam kraljev, ki omenja žensko, imenovano Amessis ali Amensis, za katero je bilo iz konteksta ugotovljeno, da je Hačepsut. Po Flaviju je njena vladavina trajala enaindvajset let in devet mesecev, medtem ko Afričan meni, da je vladala dvaindvajset let. Datiranje začetka njenega vladanja je težje. Vladavina njenega očeta se je začela bodisi 1506 ali 1526 pr. n. št. po nizki in visoki kronologij oz. dolžine vladavine Tutmoza I. in Tutmoza II. pa ni mogoče določiti z gotovostjo. Hačepsut bi, po krajšem vladanju, zasedla prestol štirinajst let po kronanju Tutmoza I., njenega očeta. Po daljšem bi zavladala petindvajset let po kronanju Tutmoza. Tako bi lahko Hačepsut prevzela oblast že 1512 pr. n. št., ali, kot pozno, 1479 pr. n. št.
Najzgodnejša potrditev o Hačepsut kot faraonu se pojavi v grobnici Ramosa in Hatnofer, v kateri je zbirka pridatkov vsebovala vrč ali amforo z žigom z letnico 7. Drugi vrč iz iste grobnice je imel odtisnjen pečat Božja žena Hačepsut, medtem ko sta dva vrča nosila pečat Dobra boginja Maatkare. Datiranje amfor, zapečatenih v grobnici iz grobnice Senenmuta, je nesporno, kar pomeni, da je bila Hačepsut priznana kot kralj in ne kot kraljica Egipta, od 7. leta svojega vladanja.
Glavni dosežki Trgovske poti
Hačepsut je ustanovila trgovinske mreže, ki so bile prekinjene med okupacijo Hiksov med drugim vmesnim obdobjem, s čimer je zgradila bogastvo osemnajste dinastije. Nadzirala je priprave in ustanovila misijo v deželo Punt. Ta trgovska ekspedicija je bila približno v devetem letu njenega vladanja. To izhaja iz njenega imena v petih ladjah, vsaka je merila 21 m, imela več jader in sprejela 210 moških, mornarjev in 30 veslačev. V Puntu so kupili veliko trgovskega blaga, zlasti kadilo in miro.
Hačepsutina delegacija se je vrnila iz Punta z enaintrideset živimi drevesi mire, katere korenine so bile skrbno shranjene v košare za čas trajanja potovanja. To je bil prvi zabeležen poskus presaditve tujih dreves. Ugotovljeno je bilo, da je imela Hačepsut ta drevesa zasajena na dvoriščih svojega pogrebnega tempeljskega kompleksa. Egipčani so se iz Punta vrnili tudi s številnimi drugimi darili, med katerimi je bilo kadilo. Hačepsut je zmlela zoglenelo kadilo v črtalo za oči, kar je prva zabeležena uporaba smole.
Hačepsutina ekspedicija je obeležena v reliefu v Deir el-Bahariju, ki je znan tudi po svoji realistični upodobitvi kraljice dežele Punt, Ati. Puntska kraljica je prikazana kot relativno visoka in ima obrazne značilnosti semitskega tipa. Njena postava je velikodušnih razmerij, z velikimi prsmi in zvitki maščobe na njenem telesu. Zaradi maščobnih oblog na njeni zadnjici, so včasih ugotavljali, da je morda imela steatopigijo. Vendar pa je po mnenju patologa Marca Armanda Rufferja, glavna značilnost steatopigije nesorazmerje v velikosti med zadnjico in stegni, ki ni bil primer pri Ati. Ona je bila le na splošno debela. Hačepsut je kmalu po puntski ekspediciji poslala odpravo v Byblos in na Sinaj. Zelo malo je znanega o teh ekspedicijah. Čeprav so mnogi egiptologi trdili, da je bila njena zunanja politika v glavnem mirna, je mogoče, da je vodila vojaške pohode proti Nubijcem in Kanaanu.
Gradbeni projekti
Hačepsut je bila eden izmed najbolj plodovitih gradbenikov v Starem Egiptu, naročala je stotine gradbenih projektov po vsem, tako Zgornjem kot Spodnjem Egiptu. Možno je, da so bili njeni objekti večji in številčnejši od katerega koli predhodnika v Srednjem Kraljestvu. Kasnejši faraoni so poskušali uveljavljati nekatere njene projekte kot svoje. Zaposlenega je imela velikega arhitekta Inenija, ki je že delal za njenega očeta, moža in za kraljevega skrbnika Senemuta. V času njenega vladanja je bilo narejeno toliko kipov, da ima skoraj vsak velik muzej na svetu kip Hačepsut v svoji zbirki.
Po tradiciji večine faraonov je imela Hačepsut spomenike zgrajene v Karnaku. Obnovila je izvirno območje za Mut, starodavno veliko boginjo Egipta v Karnaku, ki so ga opustošili tuji vladarji v času okupacije Hiksov. Kasneje so ga opustošili drugi faraoni, ki so del za delom uporabili za svoje hišne projekte. Imela je obeliska dvojčka, takrat najvišja na svetu, postavljena pri vhodu v tempelj. Eden še vedno stoji, kot najvišji ohranjeni starodavni obelisk na Zemlji; drugi je zlomljen na dva dela in zrušen.
Drug projekt, Rdeča kapela v Karnaku, je bil mišljen kot svetišče za ladjo in bi prvotno lahko stalo med dvema obeliskoma. Okrašena je z graviranimi kamni, ki upodabljajo pomembne dogodke iz Hačepsutinega življenja.
Kasneje je ukazala zgraditi dva obeliska, da bi proslavila njeno šestnajsto leto kot faraon; en obelisk se je zlomil med gradnjo. Zlomljeni obelisk je ostal na svojem mestu v kamnolomi v Asuanu, kjer se še vedno nahaja. Znan kot nedokončani obelisk kaže, kako so pridobivali obeliske.The Unfinished Obelisk by Peter Tyson March 16, 1999 NOVA online adventure Tempelj Pakhet je zgradila Hačepsut pri Beni Hasanu v Minya Governorate južno od Al Minya. Ime Pakhet je sinteza, ki je nastala z združitvijo Bast in Sekhmet, ki sta bili podobni levinji, boginji vojne, na območju, ki razmejuje severni in južni kult. Kavernozni podzemni tempelj, vklesan v skalne čeri na vzhodni strani reke Nil, so občudovali Grki in ga imenovali Speos Artemidos, v času znanem kot ptolomajske dinastije. Videli so boginjo kot vzporedno z njihovo boginjo lova Artemido. Za tempelj menijo, da je bil zgrajen precej večji. Tempelj ima arhitrav z dolgim posvetilnim besedilom Hačepsutine slavne zmage nad Hiksi, ki ga je prevedel James P. Allen.James P. Allen, "The Speos Artemidos Inscription of Hatshepsut" , Bulletin of the Egyptological Seminar 16 (2002), pp. 1–17, pls.1+2. Tempelj je bil kasneje spremenjen in nekaj njegove notranje dekoracije si je prilastil Seti I. v devetnajsti dinastiji tako, da je njegovo ime napisano namesto Hačepsut.
Po tradiciji mnogih faraonov je mojstrovina stavbnih projektov Hačepsut njen pogrebni tempelj. Zgrajen je v kompleksu na Deir el-Bahari. Zasnoval in zgradil ga je Senemut na zahodnem bregu reke Nil, v bližini vhoda, kar danes imenujemo Dolina kraljev zaradi vseh faraonov, ki so kasneje postavili svoje komplekse na tem območju. Njene stavbe so bili prve velike, načrtovane za to lokacijo.
Osrednja točka je bila Djeser-Djeseru ali "svetejše od svetega", struktura s kolonadami v popolni harmoniji skoraj tisoč let, preden je bil zgrajen Partenon. Djeser-Djeseru sstoji na vrhu serije teras, ki so bile nekoč obrasle z bujnimi vrtovi. Djeser-Djeseru je vklesan v steni, ki se dviga strmo nad njim. Kompleks je pomemben napredek v arhitekturi. Še eden izmed njenih velikih uspehov je Hačepsutina igla, znan tudi kot granitni obelisk.
Primerjava z drugimi ženskimi vladarji Čeprav je bilo neobičajno za Egipt da bi mu vladala ženska, položaj ni bil brez primere. Kot regent, je Hačepsut nasledila Merneith iz prve dinastije, ki je bila pokopana s polnimi častmi kot faraon in bi lahko vladala v svojem lastnem imenu. Nimaethap iz tretje dinastije je bila morda vdova po Khasekhemwyju, vsekakor pa je delovala kot regent za svojega sina, Džoserja in bi lahko vladala kot faraona v svojem lastnem imenu. Nitocris je bila zadnji faraon šeste dinastije. Njeno ime se nahaja v Herodotovi zgodovini in Manetonovih spisih, toda njena zgodovinskost je negotova. Kraljica Sobekneferu iz dvanajste dinastije je znana, da je prevzela formalno moč kot vladar "Zgornjega in Spodnjega Egipt" tri stoletja prej kot Hatshepsut. Ahhotep I. jo je hvalil kot bojevniško kraljico, ki je bila regent med vladanjem dveh od svojih sinov, Kamosa in Ahmosa I., na koncu sedemnajstega dinastije in v začetku zadnje osemnajste dinastije je Hačepsut. Amenhotep I., pred Hačepsut v osemnajsti dinastiji, je verjetno prišel na oblast kot majhen otrok in njegova mati, Ahmose-Nefertari, menijo da je bila njegov regent. Druge ženske, za katerih je mogoče da so vladale kot faraon, so Akhenatenova morebitna ženska ko-regent (običajno opredeljena kot Nefertiti ali Meritaten) in Twosre. Med zadnjimi tujerodnimi egiptovskimi dinastijami je najbolj znan primer ženske, ki je postala faraon, Kleopatra VII., zadnji faraon starega Egipta.
V primerjavi z drugimi ženskimi faraoni je Hačepsut vladala veliko dlje in bila bolj uspešna. Bila je uspešna pri vojskovanju v začetku svojega vladanja, vendar na splošno velja za faraona, ki je slovesno odprl dolgo mirno obdobje. Ponovno je vzpostavila mednarodne trgovinske odnose izgubljene med tujo okupacijo in prinesla v Egipt veliko bogastvo. To bogastvo omogočalo Hačepsut začetek gradbenih projektov, ki so bili obravnavani kot primer antične egiptovske arhitekture, ki je primerljiva s klasično arhitekturo, in ki ne bi tekmovala s katero koli drugo kulturo vsaj tisoč let.
Uradno povzdigovanje Pretiravanje je skupno praktično vsem kraljevim napisom egipčanske zgodovine. Medtem ko so vsi stari voditelji uporabljali hvalo za svoje dosežke, je bila Hačepsut imenovana kot najbolj dodelan faraon, ki je spodbujal svoje dosežke. To je morda posledica obsežne gradnje, izvršene v njenem času kot faraon, v primerjavi z mnogimi drugimi. To ji je dalo veliko priložnosti za posebno pohvalo sebi, vendar odraža tudi bogastvo, ki ga je politika in uprava vložila v Egipt, da ji je omogočalo financiranje tovrstnih projektov.
Ženske so imele v starem Egiptu razmeroma visok status in so imele zakonsko pravico do posedovanja, dedovanja ali imetja. V egiptovski zgodovini ni bilo besede za "kraljica regent" kot v sodobni zgodovini, "kralj" oziroma faraon je bil staroegipčanski naziv ne glede na spol. Hačepsut ni edina, ki je sprejela naziv kralja. Sobekneferu, vladajoča šeste dinastije je storila enako. Hačepsut je bila dobro usposobljena kot hči faraona. Med očetovim vladanjem je imela močan pisarno Boginje žene. Ona je sprejela močno vlogo kot kraljica za njenega moža in je bila tudi izkušena pri upravljanju kraljestva, do takrat, ko je postala faraon. Ni znakov izzivov njenemu vodstvu in do svoje smrti je ko-regentstvo ostala sekundarna vloga, precej prijateljska in močna vojska, ji je dala moč, potrebno za strmoglavljenje uzurpatorja, če bilo to potrebno.