Čin Ši Huang (kitajsko 秦始皇帝, pinjin Qín Shǐhuángdì, poslovenjeno Prvi vzvišeni bog, cesar Čina) je bil ustanovitelj dinastije Čin in prvi cesar združene Kitajske, * februar 259 pr. n. št.,, † 12. julij 210 pr. n. št.
Kot vladar ni privzel naslova »kralj« (王, wáng), ki sta ga nosila prejšnja vladarja Šanga in Džova, ampak je od leta 221 pr. n. št. do 210 pr. n. št. vladal kot prvi »cesar« (皇帝, huáng dì) iz dinastije Čin. Naziv »cesar«, ki si ga je sam izmislil, so naslednji dve tisočletji nosili vsi kitajski vladarji.
Rojen je bil v Handanu, prestolnici države Džao, kot Jing Dženg (嬴政) ali Džao Dženg (趙政). Njegova starša sta bila kralj Džuangšjang iz Čina in gospa Džao. Bogat trgovec Li Buvej mu je pomagal, da je nasledil svojega očeta kot vladar Čina in nato postal Dženg, kralj Čina. Li Buvej je postal njegov minister. Do leta 221 pr. n. št., ko je bil star 38 let, je osvojil vse druge vojskujoče se države in združil vso Kitajsko ter se povzpel na prestol kot prvi kitajski cesar. Med njegovo vladavino so njegovi generali močno povečali velikost kitajske države: pohodi južno od Čuja so v kitajsko kulturno orbito trajno dodali deželi Jue Hunan in Guangdong, pohodi v Notranjo Azijo pa so osvojili Ordoško planoto v posesti Šjongnujev.
Čin Ši Huang je tesno sodeloval s svojim ministrom Li Sijem pri uvedbi obsežnih gospodarskih in političnih reform, katerih cilj je bil standardizirati raznolike prakse prejšnjih kitajskih držav. Po izročilu naj bi prepovedal in zažgal številne knjige ter usmrtil učenjake. Njegovi projekti javnih del so vključevali združitev državnih obrambnih zidov v en sam Veliki kitajski zid, ogromen državni cestni sistem in njegov mavzolej v velikosti mesta, ki ga je varovala glinena vojska v naravni velikosti. Vladal je do svoje smrti leta 210 pr. n. št. med svojim petim potovanjem po vzhodni Kitajski.
Zgodovinsko gledano je bil Čin Ši Huang pogosto prikazan kot tiranski vladar in strog legalist, deloma zaradi ostrih ocen dinastije Han o njem. Od sredine 20. stoletja so znanstveniki začeli dvomiti o tej oceni, kar je spodbudilo veliko razprav o dejanski naravi njegove politike in reform. Ne glede na to, so dosežki njegove vladavine izredno vplivali na celotno poznejšo zgodovino Kitajske, saj so označevali začetek obdobja, ki se je končalo z revolucijo leta 1911.
Ime
Sodobni kitajski viri pogosto navajajo, da je bilo Čin Ši Huangovo osebno ime Jing Dženg, pri čemer imajo Jing (嬴) za priimek, Dženg (政) pa za osebno ime. V starodavni Kitajski se je poimenovanje razlikovalo od sodobnega, zato se je ime klana Džao (趙) ali kraja, kjer je bil rojen in odraščal, lahko uporabilo tudi kot priimek. V nasprotju s sodobnimi kitajskimi imeni so imeli plemiči starodavne Kitajske dva različna priimka. Priimek prednikov (姓) je zajemal večjo skupino, ki je izhajala iz uglednega prednika, za katerega so običajno trdili, da je živel v času legendarnih treh vladarjev in petih cesarjev Kitajske. Priimek (氏) je zajemal manjšo skupino, ki je bila stranska veja rodbine, posedovala nek fevd ali naslov dobila nedavno. Starodavna praksa je bila, da so se imena moških navajala ločeno. Sima Čjan v Osnovnih letopisih prvega cesarja Čina omenja Dženg kot ime in Džao kot priimek ali združi priimek klana z osebnim imenom. Simino poročilo o Čuju opisuje šestnajsto leto vladavine kralja Kaolieja kot »čas, ko je bil Džao Dženg ustoličen kot kralj Čina«. Ker sodobni kitajski priimki, ki sicer običajno izvirajo iz klanskih imen, uporabljajo isti znak kot stara imena prednikov, je v sodobnih kitajskih virih veliko pogosteje videti cesarjevo osebno ime zapisano kot Jing Dženg, pri čemer je Jing priimek prednikov rodbine Jing.
Vladarji Čina so se imenovali kralji od kralja Huivena leta 325 pr. n. št. Dženg je po svojem ustoličenju postal znan kot kralj Čina [Sima Qian. Records of the Grand Historian, ["§6: Basic Annals of the First Emperor of Qin"]. Hosted at [Guoxue.com], 2003. Pridobljeno 25. decembra 2013. ali kralj Dženg iz Čina.Sima Qian. Records of the Grand Historian, ["§5: Basic Annals of Qin"]. Hosted at [Guoxue.com], 2003. Pridobljeno 25. decembra 2013. S tem naslovom se je nominalno izenačil z vladarji Šanga in Džova, katerih zadnja kralja je leta 256 pr. n. št. odstavil kralj Džaošjang iz Čina.
Po predaji Čija leta 221 pr. n. št. je kralj Dženg ponovno združil vse dežele nekdanjega kraljestva Džov. Namesto da bi ohranil svoj položaj kralja,Wilkinson, Endymion. Chinese History: A Manual, pp. 108 ff . Harvard University Press (Cambridge), 2000. . Pridobljeno 26. decembra 2013. je zase ustvaril nov naslov huángdì (cesar). Novi naslov je združeval dva naslova: huáng, naslov treh mitskh vladarjev (三皇, Sān Huáng), in dì, naslov legendarnih petih cesarjev (五帝, Wŭ Dì) kitajske prazgodovine.Luo Zhewen & al. The Great Wall, str. 23. McGraw-Hill, 1981. . Naslov je bil namenjen prisvojitvi dela prestiža Rumenega cesarja,Fowler, Jeaneane D. An Introduction to the Philosophy and Religion of Taoism: Pathways to Immortality, str. 132. Sussex Academic Press, 2005. . katerega kult je bil priljubljen v poznejšem obdobju vojskujočih se držav in ki je veljal za ustanovitelja kitajskega ljudstva. Kralj Dženg je za svoje vladarsko ime izbral ime prvega cesarja (Šǐ Huángdì) [Sima Qian]. Records of the Grand Historian, ["§5: Basic Annals of Qin"]. Hosted at [Chinese Wikisource], 2012. Pridobljeno 27. decembra 2013. ob dogovoru, da se bodo njegovi nasledniki zaporedoma imenovali »drugi cesar«, »tretji cesar« in tako naprej. Shema je veljala le za njegovega neposrednega dediča, drugega cesarja.Hardy, Grant & al. The Establishment of the Han Empire and Imperial China, str. 10. Greenwood Publishing Group, 2005. . Novi naslov je imel tudi verske prizvoke, zato ga nekateri Major, John. Heaven and Earth in Early Han Thought: Chapters Three, Four, and Five of the Huainanzi, p. 18 . SUNY Press (New York), 1993. Pridobljeno 26. decembra 2013.Major, John. Heaven and Earth in Early Han Thought: Chapters Three, Four, and Five of the Huainanzi, str. 18 . SUNY Press (New York), 1993. Pridobljeno 26. decembra 2013. včasih naslavljajo tearh ali prvi tearh in ne prvi cesar.Kern, Martin. "The stele inscriptions of Ch'in Shih-huang: text and ritual in early Chinese imperial representation". American Oriental Society, 2000.
Prvi cesar je načrtoval, da bo njegovo cesarstvo ostalo nedotaknjeno skozi stoletja, toda po njegovem strmoglavljenju in zamenjavi z dinastijo Han je postalo običajno, da so pred njegov naslov dodali Čin. Njegovo ime se je glasilo:
秦, Čin, »iz Čina« 始, Ši, »prvi«Wood, Frances. (2008). China's First Emperor and His Terracotta Warriors, str. 2–33. Macmillan Publishing, 2008. ISBN 0-312-38112-3. 皇帝, Huangdì ali Huang-ti, »cesar«, nov naslov, skovan iz: 皇, Huáng ali Huang, dobesedno »sijoči« ali »čudoviti«; izraz se je pred tem najpogosteje uporabljal kot epitet na nebesa,Mark Edward Lewis. The Early Chinese Empires: Qin and Han, str. 52 . Belknap Press. Cambridge, Massachusetts, 2009. . Pridobljeno 27. decembra 2013. naslov treh legendarnih vladarjev in velikega boga dinastije Džov.Creel, Herrlee G. The Origins of Statecraft in China, str. 495 ff. University of Chicago Press (Chicago), 1970. Op. cit. Chang, Ruth. "Understanding Di and Tian: Deity and Heaven from Shang to Tang Dynasties ", str. 13–14. Sino-Platonic Papers, No. 108, september 2000. Pridobljeno 27. decembra 2013. 帝, Dì ali Ti, visoki bog Šanga, ki so ga verjetno ustvarili njegovi božanski prednikiChang, "Understanding Di and Tian", 4–9. in so ga uporabljali Džovi kot naslov legendarnih petih cesarjev, zlasti za Rumenega cesarja.
Že Sima Čjan je njegovo ime, zapisano s štirimi pismenkami, skrajšal na tri (秦始皇),<ref name="zhso6"> [Sima Qian]. Records of the Grand Historian ", ["§6: Basic Annals of the First Emperor of Qin"]. Hosted at [Chinese Wikisource], 2012. Pridobljeno 27. decembra 2013. </ref> ki se običajno prečrkujejo v Čin Šihuang ali v Čin Ši Huang.
Po njegovem povišanju v cesarja sta Džengovo osebno ime 政 in verjetno njegov homofon 正 postala tabu. Prvi cesar je za svojo izključno uporabo prisvojil tudi kitajski zaimek za prvo osebo 朕 (džen) in se leta 212 pr. n. št. začel imenovati Nesmrtni (真人, OC *Tin-niŋ, mod. Zhēnrén, dobesedno »pravi človek«). Drugi so ga naslavljali z »vaše veličanstvo« (陛下) ali »vaša visokost« (陛下).
Rojstvo in starševstvo Po Zapisih velikega zgodovinarja, ki jih je zapisal Sima Čjan med dinastijo Han, je bil prvi cesar najstarejši sin kneza Čin Jirena, ki je kasneje postal kralj Džuangšjang iz Čina. Princ Jiren je takrat bival na dvoru Džaa kot talec, ki je zagotavljal premirje med državama Čin in Džao. Princ Jiren se je na prvi pogled zaljubil v priležnico Li Buveja, bogatega trgovca iz države Vej. Li je privolil, da priležnica postane Jirenova žena. Kasneje je postala znana kot gospa Džao Ji.
Princ Jiren je ob rojstvu dobil ime Džao Dženg. Ime Dženg (正) je izhajalo iz meseca njegovega rojstva džengjue, prvega meseca kitajskega luninega koledarja. Priimek Džao je izhajal iz rodu njegovega očeta in ni bil povezan niti z imenom njegove matere niti s krajem njegovega rojstva. Song Džong pravi, da je bil njegov rojstni dan, kar je pomembno, prvi dan džengjueja. Li Buvejeve mahinacije so kasneje pomagale Jirenu leta 250 pr. n. št. postati kralj Džuangšjang iz Čina.Ren Changhong & al. Rise and Fall of the Qin Dynasty. Asiapac Books PTE Ltd., 2000. . Zapisi Velikega zgodovinarja trdijo tudi to, da prvi cesar ni bil sin princa Jirena, temveč trgovca Li Buveja.Huang, Ray. China: A Macro History Edition: 2, revised. (1987). M.E. Sharpe publishing. . str. 32. Po tej pripovedi je Li Buvej princu predstavil plesalko Džao Dži, ki je bila Li Buvejeva z njim noseča priležnica. Bodoči cesar je bil rojen v Handanu leta 259 pr. n. št., v prvem mesecu 48. leta vladanja kralja Džaošjanga iz Čina.Lü, Buwei. Translated by Knoblock, John. Riegel, Jeffrey. The Annals of Lü Buwei: Lü Shi Chun Qiu: a Complete Translation and Study. (2000). Stanford University Press. .
Trditev, da je bil cesar nezakonski otrok, v katero so bili na splošno prepričani v vsej kitajski zgodovini, je prispevala k splošnemu negativnemu pogledu na prvega kitajskega cesarja. Veliko sodobnih sinologov vanjo dvomi. Nekaj jih celo meni, da je bila trditev, da je bil trgovec biološki oče prvega cesarja še posebej omalovažujoča, ker je kasnejša konfucijanska družba trgovce štela za najnižji razred kitajske družbe.
Kralj Čina Regentstvo thumb|200px|Portret cesarja Čin Ši Huangdija v albumu portretov kitajskih cesarjev (18. stoletje) Leta 246 pr. n. št. je kralj Džuangšjang po komaj treh letih vladanja umrl. Na prestolu ga je nasledil njegov trinajstletni sin Džao Dženg.Donn, Lin. Donn, Don. Ancient China. (2003). Social Studies School Service. Social Studies. . str. 49. Zaradi Džao Džengove mladosti je Li Buvej deloval kot regentski premier države Čin, ki je bila še vedno v vojni z drugimi šestimi kitajskimi državami. Devet let pozneje, leta 235 pr. n. št., je Džao Dženg prevzel polno oblast. Li Buvej je bil zaradi vpletenosti v ljubezensko afero kraljice vdove izgnan na jug države Čin, kjer je naredil samomor.
Džao Čengdžjao, gospod Čangana (长安君),司馬遷《史記·卷043·趙世家》：（赵悼襄王）六年，封长安君以饶。 je bil po očetu Džao Džengov polbrat. Po Džao Džengovem podedovanju prestola se je Čengdžjao uprl in se predal državi Džao. Džao Dženg je Čengdžjaove podpornike in družine ukazal usmrtiti.Records of the Grand Historian, Chapter – Qin Shi Huang: 八年，王弟长安君成蟜将军击赵，反，死屯留，军吏皆斩死，迁其 民於临洮。将军壁死，卒屯留、蒲鶮反，戮其尸。河鱼大上，轻车重马东就食。 《史记 秦始皇》
Lao Ajev poskus državnega udara