Antične olimpijske igre () je bila vrsta atletskih tekmovanj med predstavniki mestnih državic in ena izmed vsehelenskih iger antične Grčije. Bile so v čast Zevsu in so jim Grki pripisovali mitološki izvor. Prve olimpijske igre so datirane v 776 pred našim štetjem. Nadaljevale so se tudi, ko je Grčija prišla pod rimsko oblast, dokler jih cesar Teodozij I. leta 393 ni prepovedal ob uvedbi krščanstva kot državne religije. Igre so bile vsaka štiri leta, olimpijad je postal enota časa v zgodovinskih kronologiji.
Med igrami je bilo uzakonjeno olimpijsko premirje, da bi športniki lahko varno pripotovali iz svojih držav na igre. Nagrade za zmagovalce so bili venci iz oljčnih vejic ali krone. Igre so postale politično orodje, ki so ga mestne državice uporabljale za uveljavitev prevlade nad svojimi tekmeci. Politiki bi med igrami sklepali politična zavezništva in med vojno bi duhovniki žrtvovali bogovom za zmago. Igre so bile uporabljene tudi kot pomoč pri širjenju helenistične kulture po vsem Sredozemlju. Olimpijske igre so bile tudi izrazito versko praznovanje in umetniško tekmovanje. Kip Zevsa v Olimpiji je veljal za eno sedmih čudes sveta. Kiparji in pesniki so se zbirali na olimpijadah, da bi prikazali svoje umetnine in dobili pokrovitelje. Antične olimpijske igre so imele manj športov kot sodobne igre in samo svobodno rojeni grški moški so lahko sodelovaliDavid Sansone, Ancient Greek civilization, Wiley-Blackwell, 2003, p.32, čeprav je ženska Bilistihe omenjena kot zmagovalna lastnica voza. Dokler so izpolnjevali merila za vpis, so športniki iz katere koli mestne državice in Makedonije lahko sodelovali, čeprav je helanodik, pristojni sodnik, dovolil kralju Aleksandru I., da sodeluje pri igrah, šele ko je dokazal svoje grško poreklo. Robert Malcolm Errington, A history of Macedonia, University of California Press, 1990, p.3Joseph Roisman, Ian Worthington, A Companion to Ancient Macedonia, Wiley-Blackwell, 2010, p.16 Igre so bile vedno v Olimpiji namesto izmenično v različnih krajih, kot je pri sodobnih olimpijskih igrah. Zmagovalci so bili počaščeni in njihovi podvigi so bili zapisani za prihodnje generacije.
Izvor
Za Grke je bilo pomembno, da so olimpijske igre povezane z mitologijo. Med antičnimi igrami so njihov izvor pripisovali bogovom in različne legende so govorile o tem, kdo je pravzaprav bil odgovoren za nastanek iger. To je skoraj nemogoče razvozlati. Kyle, 1999, p.101-102
Najstarejše mite o izvoru iger je zapisal grški zgodovinar Pavzanij. Po zgodbi so daktil Heraklej (ne smemo ga zamenjati z Zevsovim sinom) in štirje od njegovih bratov, Peoneus, Epimedes, Jazis in Idas, dirkali pri Olimpiji in zabavali novorojenega Zevsa. Zmagovalca je kronal z oljčnim vencem (ki je postal simbol miru), ki pojasnjuje tudi štiriletno obdobje, ki prinaša igre približno vsako peto leto. Drugi olimpski bogovi (stalno so živeli na gori Olimp) so prav tako sodelovali pri rokoborbi, skakanju in tekih. Spivey, 2005, pp.225–226Pausanias, Description of Greece, 5.7.6-9
Še en mit o izvoru iger je zgodba o Pelopsu, lokalnem olimpijskem junaku. Zgodba Pelopsa se začne z Ojnomaom, kraljem Pize v Elidi, ki je imel lepo hčer z imenom Hipodameja. Po oraklju naj bi kralja ubil njen mož. Zato je odredil, da jo mora vsak mladenič, ki se želi poročiti z njo, peljati v svojem vozu, Ojnomaos bi jima sledil v drugem vozu in s kopjem zadel snubca, če bi ju dohitel. Bojni voz s konji je bilo kraljevsko darilo boga Pozejdona in je bil nadnaravno hiter. Pelops je bil zelo postaven mladenič in kraljeva hči se je vanj zaljubila. Pred dirko je prepričala voznika svojega očeta, Mirtila, da zamenja železne osnike z voščenimi. Med dirko se je vosek stalil in kralj je padel s svojega voza. Bil je mrtev. Hkrati je v kraljevo palačo udarila strela in jo spremenila v pepel, razen enega lesenega stebra, ki je bil v resnici Altis že stoletja in je stal v bližini, kjer naj bi bil Zevsov tempelj. Pelops je bil razglašen za zmagovalca in poročil se je s Hipodamejo. Po zmagi je Pelops priredil dirko z vozmi kot zahvalo bogovom in pogrebne igre v čast kralja Ojnomaosa. Ta pogrebna dirka v Olimpiji je bila temelj za olimpijske igre. Pelops je postal velik kralj, lokalni junak in dal svoje ime Peloponezu.
Še en mit, ki se pojavlja, je pripisan pesniku Pindarju. Trdi je, da je v igre v Olimpiji vpleten Heraklej, sin Zevsa. Zgodba pravi, da je po končanih dvanajstih delih Heraklej ustanovil atletske igre v čast svojega očeta.
Igre prejšnjih tisočletjih so bile prekinjene in so jih Likurg iz Šparte, Ifit iz Elide in Klejsten iz Pize oživili na ukaz preročišča Delfi, ki je trdil, da so se ljudje oddaljili od bogov, kar je povzročilo kugo in nenehno vojno. Obnova iger je končala kugo, nastal je čas miru in ljudje so se vrnili k tradicionalnemu načinu življenja. Ti miti dokazujejo, da so Grki verjeli, da so igre imele svoje korenine v veri, da so bila atletska tekmovanja povezana s čaščenjem bogov in oživljanje starih iger naj bi prineslo mir, ubranost in vrnitev k izvoru grškega življenja. Kyle, 1999, p.102–104 Ker so te mite zapisali Pavzanij in drugi, ki so živeli, ko je vladal Mark Avrelij, 160 n. št., je verjetno, da so te zgodbe bolj pravljica kot dejstvo. Igre so bile odpravljene leta 393 pod cesarjem Teodozijem I. Spivey, 2005, pp.231–232
Izvor mnogih vidikov datumov olimpijad so datumi pogrebnih iger iz mikenskega obdobja in poznejših. Zgodnji znan primer je Homerjev opis zamenjave Patroklosa z Ahilom in 5. knjiga Virgilijeve Eneide, v kateri Enej organizira atletsko tekmovanje ob obletnici očetove smrti.
Zgodovina Igre so potekale kot eden od dveh osrednjih obredov v antični Grčiji, drugi je bil veliko starejši verski festival elevzinski misteriji.
Igre so se začele v Olimpiji v Grčiji v svetišču grških božanstev v bližini mest Elida in Piza na polotoku Peloponezu kot letne tekaške tekme mladih žensk v tekmovanju za mesto svečenice boginje Here Pausanias: v. 16. 2. Druga tekma je bila za spremljevalce svečenic, ki bi sodelovale pri verskih običajih v templju. Pindar: Pythian Odes ix
Herine igre, prvo tekmovanje za ženske na olimpijskem stadionu, so bile že v 6. stoletju pred našim štetjem. Prvotno je bil tek, ki je bil tekmovanje za moške. Nekatera besedila, vključno Pavzanijev Vodič po Grčiji, pribl. 175, navajajo, da je Hipodameja zbrala skupino "šestnajstih žensk" in jih imenovala za upravljavke Herinih iger, ker je bila hvaležna za poroko s Pelopsom. Druga besedila v zvezi z Elido in Pizo nasprotno kažejo, da so bile to mirovnice iz Pize in Elide ter so zaradi svoje politične naravnanosti postale skrbnice Herinih iger. Herin mož v klasični grški mitologiji je bil Zevs, oče božanstev panteona tistega časa. V Zevsovem templju v Olimpiji je bil 13 metrov visok kip iz slonovine in zlata, ki ga je izklesal Fidija okoli 445 pr. n. št. V klasični grški kulturi so v 5. in 4. stoletju pred našim štetjem pri igrah lahko sodelovali le moški. Olimpijske igre so bile vsaka štiri leta. Antični zgodovinarji so pozneje šteli leta po teh igrah in uporabljali izraz olimpijad za obdobje med dvema igrama. Prvotni, lokalni sistem datiranja grških držav, ki so ga uporabljali (vsi, razen zgodovinarjev), je povzročil zmedo, kadar poskušajo določiti datume. Na primer Diodor navaja, da je bil sončni mrk v tretjem letu 113. olimpijade, kar bi lahko bilo leta 316 pred našim štetjem. Torej naj bi bile prve olimpijske igre (sredi poletja) 765 pred našim štetjem. Med učenjaki je nesoglasje o tem, kdaj so se igre začele. See, for example, Alfred Mallwitz's article "Cult and Competition Locations at Olympia" p.101 in which he argues that the games may not have started until about 704 BC. Hugh Lee, on the other hand, in his article "The 'First' Olympic Games of 776 B.C.E" p.112, follows an ancient source that claims that there were twenty-seven Olympiads before the first one was recorded in 776. There are no records of Olympic victors extant from earlier than the fifth century BC.
Edino tekmovanje, ki je bilo takrat, je bil glede na poznejši zapis grškega popotnika Pavzanisa, ki je to zapisal leta 175, tek na približno 190 metrov na stadionu, merjen po Herkulesovih stopalih. Beseda stadium izhaja iz tega stopalnega teka.
Goloto športnikov (gimnos) N.Yalouris.1976.The Olympic Games-through the ages.Print so leta 720 pred našim štetjem uvedli ali Špartanci ali tekač Megarian Orsip na začetku olimpijskih iger.
Več skupin se je borilo za nadzor nad svetiščem v Olimpiji, zato so bile igre stvar ugleda in politična prednost. Pavzanij pozneje piše, da je leta 668 pred našim štetjem Fidon iz Argosa naročil mestu Piza, da mestu Elida odvzame svetišče, kar se je zgodilo. Nato je osebno nadzoroval igre za tisto leto. Naslednje leto je nadzor ponovno prevzela Elida.
Olimpijske igre so bile del vseevropskih iger. Štiri različne panoge so bile vsaki dve ali štiri leta, vendar je bilo urejeno tako, da je bila vsaj ena panoga na vrsti vsako leto. Olimpijske igre so bile pomembnejše in uglednejše kot pitijske, nemejske in istmijske igre.
Igre so bile v upadu že vrsto let, vendar so se nadaljevale še po letu 385, ko je bili veliko poplav in potresov, ki so poškodovali zgradbe in ko so vdori barbarov dosegli Olimpijo. Leta 394 je Teodozij I. prepovedal vse poganske festivale, vendar arheološki dokazi kažejo, da so nekatere igre še vedno bile.
Nekatere panoge: Športna disciplinaŠportnikZmagovalecDodatne informacije tektekačtekačKo je dirka stekla enkrat čez polje, so jo imenovali stadion, dirko diavlos, ko so tekli enkrat čez polje in nato nazaj na izhodišče. Drugo dirko so imenovali hipikos, ko je tekač štirikrat pretekel stadion zapored.dirke z bojnim vozomjezdeclastnikŽe od začetka je bila lahko zmagovalka tudi ženska na uradnih igrah, verjetno zato, ker ni fizično tekmovala, ampak je bila samo lastnica vprege. Ženske kot mnogi športniki tistega časa so običajno prihajali iz znanih in bogatih družin. metanje diskametalecmetalecMetalec je imel omejitev pri metodi metanja in bi lahko vrgel samo neposredno pred sebe. Metalec je imel kot večina športnikov primeren položaj telesa, ki je bil predpisan, da bi lahko pravilno vrgel disk. skokiskakalecskakalecŠportnik je nosil uteži, privezane z usnjenimi pasovi spredaj na rokah. Skakalec je moral pristati z obema nogama blizu skupaj in ne na vseh štirih. tek v okleputekačtekačTekač je bil hoplit. To so bili moški, oblečeni v oklep, običajno so imeli samo čelado ali ščit, da ne bi bil pretežak. Ta panoga kaže, da so bile igre povezane z vojno.
Kultura
Starodavne olimpijske igre so bile verski festival in športni dogodek. Igre so potekale v čast grškega boga Zevsa in srednji dan iger mu je bilo treba žrtvovati 100 volov. Sčasoma je Olimpija, mesto iger, postala osrednja točka za čaščenje vodje grškega panteona, zato je bil na vrh gore postavljen tempelj grškega arhitekta Libona. Tempelj je bil eden izmed največjih dorskih templjev v Grčiji. Kipar Fidija je ustvaril kip boga iz zlata in slonovine. Bil je 13 m visok, postavljen na prestolu v templju. Zgodovinar Strabon je zapisal:
"... Slava templja vztraja ... na račun obeh, slovesnega zbora in olimpijskih iger, v katerih je bila nagrada krona in je veljala za sveto največjih iger na svetu. Tempelj je bil okrašen s številnimi darovi, ki so jih prinesli iz vseh delov Grčije."