Prosigoj (srbsko Просигој, Prosigoj, grško , Prosegoës ali Prosegoïs) je bil srbski knez, ki je vladal malo pred letom 830,Živković 2006, str. 12–13. * druga polovica 8. stoletja , † prva polovica 9. stoletja.
Srbija je bila slovanska kneževina na zahodnem Balkanu, podložna Bizantinskemu cesarstvu. Na vzhodu je mejila na Bolgarijo. De Administrando Imperio (O upravljanju cesarstva), napisan sredi 10. stoletja, omenja, da je Prosigoj nasledil svojega očeta Radoslava in da ga je nasledil sin Vlastimir (vladal okrog 830-851). Eden od njih je zelo verjetno vladal med vstajo Ljudevita Posavskega proti Frankom (819-822).Ćirković 2008, str. 14–15. Po podatkih v Einhardovih Letopisih Frankovskega kraljestva je Ljudevit Posavski leta 822 pobegnil iz svojega sedeža v Sisku k Srbom, verjetno nekam v zahodno Bosno, ker so po Einhardovem pisanju »Srbi vladali večjemu delu Dalmacije« (ad Sorabos, quae natio magnam Dalmatiae partem obtinere dicitur).Pertz 1845, str. 83. V tistem času je med Srbijo in Bolgarijo še vladal mir. Prosigojev sin Vlastimir je začetnik dinastije Vlastimirovićev, ki je vladal približno do leta 860.
V Letopisu dukljanskega duhovnika (LDD) imena naslednjih štirih srbskih vladarjev niso navedena.SANU 1934, str. 11. Kroniko, ki je bila napisana okrog leta 1300-1310,Živković & Kunčer 2009, str. 362–365. sodobni zgodovinarji obravnavajo kot neuporabno za dogodke v zgodnjem srednjem veku,Živković 2006, str. 16. ker omenja več zgodovinsko nepotrjenih ali legendarnih vladarjev Svevlada, Selimirja, Vladina in Ratimirja, vendar se drži patrilinealne nasledstvene tradicije.Živković 2006, str. 23. Po Simi Lukinu Laziću (1863-1904) je Prosigoj umrl pred bolgarskim napadom na Srbijo leta 839, ki je sledil bolgarski osvojitvi frankovskega Banata in Srema.Sima Lukin Lazić (1894). Kratka povjesnica Srba: od postanja Srpstva do danas. Štamparija Karla Albrehta. str. 37.
Sklici
Viri
Primarni viri
Sekundarni viri
Kategorija:Srbski vladarji