Kadrovska štipendija je ena od vrst mesečnega denarnega dohodka, pri čemer štipendirancu štipendijo podeljuje podjetje ali organizacija glede na svoje kadrovske potrebe. Njen namen je povezovanje človeških virov in zaposlovalne sfere, saj si lahko podjetja preko dolgoročnega kadrovskega načrtovanja zagotovijo razvoj ustreznih kadrov, s tem pa spodbujajo razvoj samega podjetja. Tudi sicer so kadrovske štipendije v povprečju najvišje med vsemi vrstami štipendij, vendar jih vsako leto dosti ostane nepodeljenih. Kadrovska štipendija posamezniku, ki jo prejema, omogoča prvi stik s podjetjem, delovne izkušnje ter možnost prve zaposlitve.
Načeloma je dijak oziroma študent upravičen le do ene štipendije, vendar pa pri tem obstajajo posebni primeri. In sicer je kadrovska štipendija ena izmed tistih, ki se lahko prejema istočasno z vsemi štipendijami, razen s štipendijo za deficitarne poklice. Do prejemanja kadrovske štipendije ni upravičen posameznik, ki je ponovno vpisan v letnik, v katerega je že bil vpisan, ali če ima podaljšan študentski status (t.i. absolvent).
Zakoni, ki urejajo štipendiranje Več zakonov ureja štipendiranje, npr. Zakon o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr., 40/09, 62/10 – ZUPJS (Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev), 40/12 – ZUJF (Zakon za uravnoteženje javnih financ), 57/12 – ZPCP-2D in 56/13 – Zštip-1). V zakonu o štipendiranju (ZŠtip-1) so v 3. členu opredeljeni pojmi štipendija, štipendijsko razmerje, kadrovska štipendija, štipendist, štipenditor idr. V tretjem členu je štipendija opredeljena kot pravica do denarnega prejemka, ki se dodeli za posamezni izobraževalni program na posamezni ravni izobraževanja. Štipendijsko razmerje je opredeljeno kot razmerje med dodeljevalcem štipendije in štipendistom, iz katerega izhajajo pravice in dolžnosti obeh. Štipendist je opredeljen kot fizična oseba, ki je pridobila pravico do štipendije neposredno od dodeljevalca štipendije ali preko prejemnika sredstev. Kot štipenditor pa je v zakonu opredeljena Republika Slovenija za državne štipendije, Zoisove štipendije, štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu, za štipendije za deficitarne poklice, za štipendije Ad futura za mednarodno mobilnost, medtem ko je štipenditor za kadrovske podjetje ali organizacija.
Kadrovska štipendija v številkah sličica|Slika 1. Povprečna višina posameznih štipendij v letu 2014
Na splošno naj bi bila kadrovska štipendija med najvišjimi med vsemi vrstami štipendij. V letu 2010 so kadrovske štipendije 33 največjih štipenditorjev (npr. NEK, Elektro Maribor, NLB) znašale med 91 in 406 evrov. Tistega leta je bila najvišji znesek štipendije v Nuklearni elektrarni Krško (NEK), najnižja pa v Gorenju. Na splošno je 70% štipendistov prejemalo štipendijo v višini od 150 do 200 evrov, povprečni znesek je znašal 252 evrov, medtem ko je bila povprečna višina državne štipendije 155, Zoisove pa 186 evrov.
Vendar pa na povprečja vplivajo vrednosti na ekstremih, zato iz teh številk ne moremo sklepati dosti, poleg tega pa se glede povprečij pritožujejo tudi podjetja, saj naj bi bili ti podatki zavajajoči. Na višino štipendij namreč vplivajo številni dejavniki in se določi individualno. Večina štipenditorjev višino štipendije določi glede na povprečno oceno štipendista ter tudi glede na to, v kateri letnik je štipendist vpisan. Dobro povprečje in višji letnik posledično navadno pomeni višjo štipendijo. Poleg tega nekateri dobijo še dodatke, kot so dodatek na deficitarnost, povrnjeni potni stroški … Prav tako se višine štipendij po navadi precej razlikujejo tudi med dijaki in študenti.
sličica|Slika 2. Povprečno število podeljenih štipendij
V letu 2011 je štipendije prejemalo 60 181 štipendistov, in od tega je imel vsaki 11. kadrovsko štipendijo, torej približno 6 531 je kadrovskih štipendistov. Vendar pa v zadnjem času število kadrovskih štipendij pada. V letu 2016 naj bi imelo kadrovsko štipendijo le še 2 600 štipendistov. Podatki o štipendijah je v preteklosti zbiral statistični urad, od šolskega leta 2014/15 pa podatke zbirajo v Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije.
Pogodba o štipendiranju Navadno štipendijske pogodbe sestavi štipenditor, v njej pa morajo biti pravice in obveznosti med štipendiranjem in tudi po njem natančno in nedvoumno opredeljene. Pogodba naj bi vsebovala natančno opredeljeno višino štipendije z dodatki, ki jih štipenditor ponuja, vključno s pogoji; zapisan mora biti način, datum ter doba prejemanja mesečne štipendije; opredeliti je potrebno primere, v katerih pride do mirovanja ter kdaj se štipendijsko razmerje preneha; opredeliti je potrebno primere, v katerih se štipendija vrača, znesek vračila ter v katerih primerih štipendije ni potrebno vračati; zapisane naj bodo obveznosti in pravice štipendista in delodajalca po koncu šolanja oziroma štipendiranja; prav tako naj bo zapisano v kolikšnem času po koncu šolanja mora delodajalec štipendistu ponuditi zaposlitev, katero delovno mesto in kolikšna bo ponujena plača za to delovno mesto; opredeljeni naj bodo primeri, v katerih štipendistu ni treba sprejeti zaposlitve, oziroma kdaj zaposlitve štipenditorju niti ni potrebno ponuditi; opredeljeno naj bo tudi morebitno opravljanje praske pri delodajalcu v času poletja in plačilo te prakse. Štipendijske pogodbe pa vsebujejo tudi določbe, ki se sklicujejo na splošne akte delodajalca, katerih štipendist navadno ne pozna, kar lahko pripelje do zapletov in težav z izpolnjevanjem pogojev. V takih primerih se štipendist lahko obrne na študentsko svetovalnico, kjer mu ponudijo brezplačen pravni nasvet.
Sofinanciranje kadrovskih štipendij Podjetja imajo tudi možnost sofinanciranja štipendij, vendar pa pogosto te možnosti ne izkoristijo, razlogi za to pa naj bi ležali v preveč administracije, obveznosti zaposlitve po končanem šolanju, ne glede na to, ali štipendist želi nadaljevati študij ipd. V letu 2010/11 je bil delež sofinanciranih štipendij približno 35%, nato je ta delež narastel na skoraj 50% v letih 2013/14, v zadnjih letih pa delež pada, in se je znižal na približno 22%.
Ločimo neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij ter posredno sofinanciranje kadrovskih štipendij. Pri neposrednem sofinanciranju se mora delodajalec prijaviti na razpis Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije, pri posrednem pa se mora delodajalec prijaviti na razpis regionalne razojne agencije, ki je nosilka štipendijske sheme.
Namen sofinanciranja kadrovskih štipendij je spodbuditi dijake in študente, da uspešno zaključijo izobraževanje in imajo ob zaključku izobraževanja za določen čas zagotovljeno ustrezno delovno mesto. Med letoma 2007 in 2015 je bilo podeljenih okoli 3.330 sofinanciranj kadrovskih štipendij, od tega več kot 70% s področja naravoslovja in tehnike. Večina štipendistov, ki prejemajo tovrstno štipendijo, pa se izobražuje v programih srednjega tehniškega in strokovnega ali splošnega izobraževanja.Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. (2017) [Power point].
V 10. členu Zakona o štipendiranju, viri financiranja, je zapisano, da se sredstva za štipendije in sofinanciranje kadrovskih štipendij zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije, proračunskega sklada ministrstva, iz sredstev sklada in sredstev Evropskega socialnega sklada ali iz drugih virov.
5. poglavje Zakona, členi od 69. do vključno 85., omenjenega zakona opredeljuje prav sofinanciranje kadrovskih štipendij. Delež sofinanciranja se razlikuje, in sicer višino sofinanciranja opredeljuje 71. člen zakona, višina sofinanciranja pa se razlikuje predvsem glede na to, ali se štipendist izobražuje na ravni izobraževanja in področju, ki je opredeljen v politiki štipendiranja.
V 72. členu Zakona so zapisani pogoji, ki jih mora delodajalec izpolnjevati, zato da se kadrovska štipendija sofinancira. In sicer so navedeni naslednji pogoji: zoper njega ni uveden postopek prisilne poravnave, stečajni postopek ali postopek prisilnega prenehanja v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopek zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje; delodajalec mora zagotavljati sredstva za izplačevanje kadrovske štipendije za celotno dobo trajanja sofinanciranja; prav tako naj ima delodajalec s štipendistom medsebojna razmerja urejena s pogodbo o štipendiranju.
Obveznosti delodajalca 75. člen Zakona o štipendiranju opredeljuje obveznosti delodajalca. V zakonu je zapisano, da je delodajalec dolžan: s štipendistom, za katerega je prejemal sofinanciranje kadrovske štipendije, po zaključku izobraževanja skleniti pogodbo o zaposlitvi; omogočiti opravljanje enomesečne delovne prakse štipendistu v vsakem šolskem oz. študijskem letu; hraniti dokumentacijo o sofinanciranju kadrovskih štipendij najmanj 10 let po zaključku pogodbenega razmerja in na zahtevo sklada ali RRA zagotoviti vpogled oz. v določenem roku posredovati vse podatke in dokumente, za katere je zaprošen; skladu ali RRA omogočiti nadzor nad izpolnjevanjem določb tega zakona in pogodbe iz 83. člena tega zakona (83. člen– ureditev medsebojnih razmerij v pogodbi o sofinanciranju).
Obveznosti štipendista V 81. členu Zakona o štipendiranju pa so opredeljene obveznosti štipendista. V zakonu so zapisane naslednje obveznosti: štipendist se mora vpisati v višji letnik izobraževalnega programa, za katerega je prejemal sofinancirano kadrovsko štipendijo; mora uspešno zaključiti izobraževalni program iz prejšnje alineje; mora opraviti delovno prakso pri delodajalcu v trajanju vsaj en mesec v vsakem šolskem ali študijskem letu; se v času izobraževanja ne sme samozaposliti ali zaposliti, razen zaposlitve pri delodajalcu v primeru iz 78. člena tega zakona (78. člen- zaposlitev štipendista pred zaključkom izobraževanja).
Če štipendist prejema kadrovsko štipendijo, mora torej uspešno nadaljevati oziroma zaključiti izobraževanje, nato pa se mora po končanem izobraževanju zaposliti pri štipenditorju. Navadno se mora štipendist pri štipenditorju zaposliti za najmanj toliko časa, kolikor je kadrovsko štipendijo prejemal. Lahko pa se delodalajec s štipendistom dogovori še za druge obveznosti, npr. počitniško prakso, diplomsko nalogo, vezano na podjetje. Pravila in obveznosti določi štipenditor že ob objavi ponudbe kadrovske štipendije, podrobneje pa se uredijo še s pogodbo o štipendiranju.
Če delodajalec in štipendist ne izpolnjujeta omenjenih pogojev, pogodba o sofinanciranju preneha.
Nesofinancirane kadrovske štipendije Gre za štipendije, ki so v celoti financiranje s strani pravne osebe ali samostojnega podjetnika (delodajalca). Taka vrsta štipendije je tako za delodajalca kot za štipendista precej ugodnejša od sofinancirane štipendije, saj so regulatorji pri štipendiranju precej milejši in s takšno vrsto štipendije lahko zaobidemo večino pravil, ki jih določa druga vrsta kadrovskih štipendij. Če delodajalec 100% samostojno financira štipendijo, ima le ta pri sestavi pogodbe o štipendiranju proste roke. Upoštevati mora le finančne omejitve, ki določajo minimalne zneske izplačila, kot so določeni v 70. Členu že omenjenega Zakona o štipendiranju, v katerem je zapisano: Kadrovska štipendija, ki jo delodajalec uveljavlja za sofinanciranje, ne sme biti nižja od državne štipendije brez dodatkov za četrti dohodkovni razred kot je urejena v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.