Samostan Vatoped (grško , Moní Vatopedíu) je samostan Vzhodne pravoslavne cerkve na Atosu, Grčija. V drugi polovici 10. stoletja so ga ustanovili odrinski menihi Atanazij, Nikolaj in Anton, učenci Atanazija Atoškega. Samostan je bil večkrat razširjen, zlasti v bizantinskem obdobju in v 18. in 19. stoletju. V samostanu je več kot 120 menihov.
Glavne zgradbe znotraj samostanskega obzidja katolikon (glavna cerkev), posvečena Marijinemu oznanjenju obednica ali trpeza urni stolp iz bizantinskega obdobja stolp iz 10. stoletja, v katerem je samostanska knjižnica
V samostanu poteka obsežna obnova glavnih samostanskih zgradb.
Skita K samostanu spadata dva velika skita: skit sv. Andreja Karejskega in skit sv. Dimitrija. Oba sta v bližini glavnega samostana. K samostanu spada tudi več majhnih celic (grško , kelliá)
Samostanski zakladi Samostan Vatoped poseduje pas Presvete Bogorodice, za katerega velja, da ga je nosila Bogorodica (Mati Božja) in ga po smrti prepustila sv. Tomažu Apostolu. V zahodnih Cerkvah ga imajo za pas sv. Tomaža. V srebrnem, z dragulji okrašenem relikvariju hranijo lobanjo sv. Janeza Zlatoustega, kateri pravoslavni verniki pripisujejo čudežne ozdravitve. Samostan poseduje tudi kelih iz enega kosa dragega kamna jaspisa in veliko ikon.
V samostanski knjižnici je srednjeveška Vatopedska listina bolgarskega carja Ivana Asena II. iz 13. stoletja, posvečena samostanu. Listino so odkrili leta 1929 v samostanski knjižnici.
V knjižnici je 2.000 rokopisov in 35.000 tiskanih knjig. Iz Vatopeda so tudi rokopisi
Kodeks 063 (14. listov v samostanu Vatoped, 6 v Državnem zgodovinskem muzeju v Moskvi, dva pa v Francoski narodni knjižnici v Parizu) Kodeks 102, ki vsebuje del Evangelija po Luku (trije listi v samostanu Vatoped, dva v Francoski narodni knjižnici); listi so v slabem stanju Gregory, Caspar René (1900). Textkritik des Neuen Testaments. 1. Leipzig: Hinrichs. str. 80. Vatopedski psalter (Britanska knjižnica, London) Kodeks 655 iz zgodnjega 14. stoletja, znan tudi kot Vatopedinus 655 in Codex Athous Vatopedinus 655, ki je razdeljen med Britansko knjižnico in Francosko narodno knjižnico; v njem so številni izvlečki iz Strabonovih in Ptolemajevih geografskih del in zgodnji zemljevidi.
Drugi rokopisi minuskuli 245 in 464 lekcionarja 54 in 55
Čudodelne ikone V samostanu je sedem ikon Matere Božje, za katere verjamejo, da so čudodelne: Eleovritisa, Ktetorisa (Vimatarisa), Esfagmenisa, Paramitisa, Pantanasa, Pirovoliteisa, Antifonitrija in Paramitija.[ http://www.liturgiabizantina.it/icone/testi/theotokos_1.htm Icone della Ss.ma Madre di Dio – Hodigitria].
Sklici
Kategorija:Atos Kategorija:Samostani v Grčiji Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Grčiji